V devetih mesecih nosečnosti se lahko zgodi marsikaj, spontani splav pa je nočna mora vseh nosečnic. (PhotoXpress)

Vzrok za kar 60 % vseh zgodnjih spontanih splavov so kromosomske nepravilnosti

Obstaja veliko dejavnikov, ki igrajo vlogo pri združitvi jajčeca in semenčice v novo celico. Tudi če imata tako jajčece in semenčica odlične kromosome, v prvih nekaj celičnih delitvah lahko pride do nenormalnosti, ki so za zarodek usodne. Okvare kromosomov, ki povzročijo propad oplojenega jajčeca, so vzrok za kar 60 % vseh zgodnjih spontanih splavov. Oddahnete si lahko po koncu prvega trimesečja, ko se število splavov, ki so posledica genetskih faktorjev, zmanjša na manj kot 10 %. Spontani splav zaradi kromosomskih nepravilnosti je lahko zelo boleča izkušnja, a verjetnost, da bi se to ponovilo v naslednji nosečnosti, je zelo majhna, zato naj vas strah pred ponovnim neuspehom ne ovira na poti do vaših sanj.

Najpogostejša hormonska težava je nizka vrednost progesterona

Hormoni so možen vzrok spontanega splava le v prvih desetih tednih nosečnosti, saj po tem času izločanje hormonov prevzame posteljica, pomanjkanje hormonov nosečnice pa nima več bistvenega vpliva na razvoj otroka. Najpogostejša težava je nizka vrednost progesterona, ki pa je ni tako enostavno obravnavati, kot se morda zdi. Nizek progesteron je običajno le simptom nosečnosti, ki se ne more obdržati, in ne njen vzrok. Zdravniki pogosto predpisujejo progesteronske preparate, čeprav je njihova uporaba sporna in ponavadi popolnoma neučinkovita. Zdravila niso primerna za vse ženske, ponavadi pa povzročijo le to, da nosečnost, ki je obsojena na neuspeh, traja dlje, kot bi sicer. Edini primer, kjer progesteron dejansko predstavlja rešitev, je pri insuficienci rumenega telesca, kjer rumeno telesce ne tvori hormonov, ki so potrebni za ohranjanje nosečnosti. Z ustrezno hormonsko terapijo se lahko pozdravijo tudi drugi hormonski problemi, ki so povezani predvsem s težavami v delovanju ščitnice.

Neobičajna oblika maternice ali oslabljen maternični vrat

Nekatere ženske imajo maternico, ki ni običajne oblike, druge pa imajo oslabljen maternični vrat. Ta dva dejavnika, ki sta najpogostejša med 12-im in 24-im tednom, sta vzrok za 12 % spontanih splavov v drugem trimesečju. Ko dojenček raste, še posebej v času hitre rasti, nepravilna oblika maternici preprečuje širjenje, šibek maternični vrat pa se lahko začne odpirati in ne zdrži teže otroka. Obe stanji se da dokaj uspešno zdraviti s korekturno operacijo maternice in s cerklažo materničnega vratu.  

Razlog za spontani splav so lahko tudi imunske motnje

Antifosfolipidna protitelesa lahko povzročijo krvne strdke v posteljici, ki ovirajo ali upočasnijo dotok krvi do ploda, kar lahko povzroči upočasnjeno rast ploda in celo njegovo smrt. Do spontanega splava iz tega razloga lahko pride kadar koli, najpogosteje pa se zgodi ravno v prvem trimesečju. Diagnoza se postavi s krvnimi preiskavami, glede na število teh protiteles pa se predpiše zdravljenje, ki vključuje jemanje nizkih doz Aspirina in včasih tudi Heparina, ki prepreči strjevanje krvi. V redkih primerih je postavljena diagnoza lupusa, avtoimunskega odziva, pri katerem protitelesa napadajo telesu lastne celice. Stanje se zdravi s kortikosteroidi, ki umirijo vnetne procese, a imajo številne stranske učinke.

Težave se lahko pojavijo tudi s protitelesi, ki ščitijo očetov dedni material v zarodku pred tem, da bi ga materin imunski sistem imel za tujek in zavrnil.  Odpravljajo jih z injiciranjem partnerjevih belih krvničk z namenom stimulacije močnejšega zaščitnega odziva, drag in sporen postopek pa naj bi bil učinkovit v 80 % primerov.

Spontani splav lahko povzročijo nekatere okužbe

Spontani splav lahko povzroči veliko okužb, ponavadi pa so to sifilis, mikroplazma, toksoplazmoza in malarija. Večje tveganje predstavljajo okužbe, ki neposredno prizadenejo maternico,  to pa ne velja za okužbo s kvasovkami, ki je v nosečnosti zelo pogosta. Okužbo, ki povzroči vročino nad 38 stopinjami, je treba obravnavati takoj, saj dolgotrajna vročina lahko vpliva na plod. Nevarne pa niso le bakterije, ampak tudi resna virusna obolenja, na primer AIDS ali hepatitis, običajna gripa ali prehlad pa vas ne bi smela skrbeti. 

Obstaja tudi nekaj bolezni, ki lahko povzročijo sponatni splav ali deformacijo zarodka, če za njimi prvič zbolite ravno v nosečnosti, kot so na primer norice, ošpice in peta bolezen, na srečo pa je velika večina nosečnic na te bolezni že imuna. Zaplete v nosečnosti lahko povzročijo tudi sladkorna bolezen ali bolezni srca in ožilja, a ob previdnem in nosečnosti prilagojenem zdravljenju bi moralo biti vse v najlepšem redu.

Pomemben dejavnik je tudi starost, saj z leti narašča možnost hormonskih motenj in bolezni, poškodbe ob padcu ali nesreči pa ponavadi ne povzročijo sponatega splava, saj je razvijajoči se zarodek v maternici dobro zaščiten in obdan s tekočino, tako da ga celo močni udarci le nežno zazibljejo.