Foto: Thinkstock
CrossFit, novejša in tudi pri nas dokaj priljubljena vadba, za katero je večina od vas vsaj slišala, združuje skupinsko vadbo ali bolje rečeno trening, z možnostjo tekmovanja v disciplinah CrossFita. V grobem opisu CrossFit vadba sestoji iz: intervalnega treninga, olimpijskih dvigov, kalistenike, gimnastike, pliometrije, powerliftinga, kettlebellov in še kakšnih vaj.
Načeloma se vadba izvaja skupinsko ali individualno pod nadzorom trenerja, cilji CrossFit vadbe pa so: povečanje vzdržljivosti, moči, hitrosti, koordinacije, agilnost, izboljšanje srčno-žilnega sistema, ravnotežja ter spretnosti.
Kako lahko hitro pride do poškodb?
Značilnost CrossFit vadbe je izvedba vaje ali nekaj vaj z npr. deset do dvajset ponovitvami z visoko intenzivnostjo brez premora do popolne izčrpanosti, slabosti ali celo odpovedi, do katere pomaga visoka motiviranost zaradi skupinske vadbe ter posledično tekmovalnosti in dokazovanja pred sotrpečimi.
Taka filozofija sploh ni napačna, ker spodbuja tekmovalnost, pri posameznikih vajenih le dolgočasne dnevne rutine krepi samozavest, pripadnost skupini, pomika prag bolečine, sprošča hormone sreče, metabolično je zelo učinkovita in še in še bi našli pozitivnih učinkov.
In dokler gre za vaje z lastno težo, npr. sklece, počepe, poskoke in podobno, vse lepo in prav, težava nastane pri tistih vajah, ki zahtevajo visoko zbranost, pravilno držo ter izvedbo, plus veliko težo.
Predstavljajte si nekoga, ki ne obvlada tehnične izvedbe vaje tako kot bi moral, je že dokaj na koncu z močmi, pred njim pa je vaja 15 sunkovitih dvigov s palico plus 20kg teže ali kombinacija počepov in dvigov-potiskov s 24kg kettlebelom, trener ga spodbuja naj iztisne še zadnji atom moči iz sebe, sotrpini ga “vlečejo” naprej, srčni utrip je visok, koncentracija naglo popušča, zaradi izčrpanosti in vrtoglavice izvedba vaje ni več pravilna in recept za resno poškodbo je tu.
Bolj kot trpiš, bolje zate, je lahko preveč stresna!
Preprosto so vaje, ki niso namenjene visoki frekvenci in veliko ponovitvam. Sem spadajo tehnično zahtevne vaje z veliko težo, katere se uči mesece, vrhunski atleti pa jih izvajajo praviloma z malo ponovitvami, z dolgimi odmori, pod nadzorom trenerjev z doktorati iz kineziologije in večdesetletnimi izkušnjami.
Pravo nasprotje tega so lahko nekateri, ki po instant narejeni licenci za CrossFit vaditelja, odprejo telovadnico in tam s svojim pomanjkljivim znanjem učijo med drugim uporabnike, ki nimajo niti fizične baze za te tehnično zahtevne vaje pod visoko intenzivnostjo, kar je toliko večje tveganje za poškodbe.
Filozofija, bolj kot trpiš bolje zate, je v kontekstu zgoraj omenjenih vaj preveč stresna za tega nevajen organizem in nezdrava. Na kratko rečeno: tudi naključna sestava vaj in tak sistem vadbe na splošno, nima še nekega znanstveno potrjenega zaledja ter je lahko vprašljiva v smislu sistematičnega napredka posameznika, če ne govorimo o začetnem obdobju.
Poanta tega članka ni očrniti CrossFit vadbo in njihove zagovornike, temveč opozoriti na pomanjkljivosti ter možnost poškodbe.
Prepričan sem, da je pri nas v Sloveniji kar nekaj CrossFit klubov, v katerih delujejo pravi strokovnjaki, z znanjem in izkušnjami iz atletike, gimnastike ali dvigovanja uteži, ki se zavedajo nevarnosti te vadbe ter imajo zato še posebej strog nadzor nad vadečimi ter velik poudarek na tehniki.
Torej, če mislite da je CrossFit za vas, je zelo priporočljivo, da poiščete enega izmed teh visoko profesionalnih in zanesljivih klubov, kajti s tem, ko se boste izognili sumljivim, boste s tem tudi pomagali pri zmanjševanju škodljive in nelojalne konkurence.
Povzeto po članku Erin Simmons: Why I don’t do CrossFit
Brane Bogdanovič, avtor prispevka, je poznavalec prehrane, prehranskih dopolnil ter samoučeči nutricionist. Njegova filozofija je sinergija inteligentne prehrane in telesne aktivnosti.
Za nasvete je dosegljiv na mail nebra11@icloud.com
