Foto: Thinkstock
Jogijska praksa je zame veliko več kot le izvajanje asan, dihanje in potenje na blazini. Sama vadba ne prinaša ničesar, če ne prinaša spremembe, transformacije. Polnost joge se odraža v tem, kako živim vsak trenutek svojega časa. Sploh takrat, kadar ne utegnem fizično vaditi. Takrat je še posebej pomembno, da ostajam iskrena do sebe, v stiku s seboj, prijazna, zbrana, mirna in tako koristim sebi in ostalim v svojem življenju.
Moja zavezanost jogi ostaja, podpiram zdrav način življenja, jogijski princip življenja v vseh možnih pogledih.
Trudim se zdravo prehranjevati. Predelana hrana, sladke, slane jedi, ki so na voljo na vsakem vogalu, v trgovinah, niso zame, počutim se slabo, kadar jih jem. Zadovoljstvo z uživanjem nezdravih kalorij je kratkotrajno in vedno prinaša občutek krivde.
Naslednja zaveza jogi je morda protislovna: predajam se prepustitvi, po svojih najboljših močeh se trudim opuščati toga pravila. Moje življenje postaja bolj tekoče, saj z obsedenostjo in pravili ustvarjam stres in neravnovesje. Nekoč sem mislila, da moram kot učitelj joge vaditi vsak dan, brez izjeme. Z norim poskušanjem doseči to, s prilagajanjem urnika na vsak način, si nisem kaj prida pomagala.
Zavezanost jogi zame pomeni predvsem sprejemanje sebe, se imeti rada in spoštljivo ravnati s seboj. Biti mirna v mislih, prenašati nenasilnost, prijaznost in naklonjenost v družinsko življenje in v krog ljudi s katerimi živim. Uporabljati pozitivne afirmacije, se ne prepuščati obupu in žalosti, kot majhen čolniček v neurju.
Moja predanost jogi pomeni tudi, da vseskozi analiziram osebne motive, vedenja, občutke, vzorce. Trudim se spreminjati tiste, ki mi niso všeč in vpeljati nove, boljše, bolj zdrave vzorce v svoje življenje. Učim se novih tehnik, ki mi olajšujejo življenje, ki me ponesejo na nek bolj kvaliteten nivo življenja. Sem vedoželjna in se srčno rada učim kaj s pomočjo joge še lahko spremenim.
Tovrsten jogijski način življenja podpira energetske potrebe mojega telesa in ohranja svoj um stabilen in pronicljiv, ne-manipulativen. Moja zavezanost jogi mi pomaga ustvarjati pogoje za več miru in manj napetosti. Kar je pomembno, sploh če sem kak dan ali dva brez prakse. V teh dneh še posebej pazim na držo, na dih, se poskušam čim več gibati, hodim po stopnicah namesto dvigala, poiščem veliko različnih načinov za gibanje.
Oblikovala sem svoje lastno dojemanje, svoj pomen joge, kako sebi tudi v bodoče prinašati mirnost in uravnoteženost. To je moj tapas, moja disciplina in moja duhovna praksa, moja zavezanost jogi.
In v novem letu si ne želim nič posebnega, le nadaljevati v tem duhu. Poiščite tudi vi svojo strast, svojo predanost in naj vam kvalitetno izpopolnjuje življenje.
Namaste.
Monika Pekošak je mednarodno certificirana učiteljica hatha joge. Če bi radi izvedeli več o vadbi joge, obiščite Monikino uradno Facebook stran.
