Foto: Thinkstock
Formulo za izračun indeksa telesne mase najdete že skoraj povsod. Večina spletnih strani na temo zdravja in zdravega načina življenja daje uporabnikom možnost, da si z vnosom le nekaj podatkov, izračunajo svojo »idealno telesno težo«. Pa je temu res tako? Indeks telesne mase namreč lahko služi kot dobro merilo za nekatere in hkrati vse prej kot uporabno merilo za druge.
Indeks telesne mase na splošno
Indeks telesne mase (ITM) se je predhodno imenoval Queteletov indeks in je namenjen ugotavljanju odstopanj telesne teže od merjenčeve telesne višine.
Definiran je kot razmerje med telesno težo (pravilen izraz je telesna masa, ampak se bom držal prvega, ker se uporablja pogosteje) v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. Za lažjo predstavo, si poglejte spodnjo enačbo.
Indeks telesne mase = telesna teža [kg] / telesna višina [m]2
Na podlagi izračunane vrednosti, katere enota je razmerje med kilogrami in kvadratnimi metri (kg/m2), se posameznika umesti v eno izmed naslednjih kategorij:
– Podhranjenost: < 18,5
– Normalna hranjenost: 18,5 – 24,9
– Prekomerna telesna teža: 25,0 – 29,9
– Debelost I. stopnje: 30,0 – 34,9
– Debelost II. stopnje: 35,0 – 39,9
– Ekstremna debelost: ≥ 40,0
Merjenje indeksa telesne mase je hitro, enostavno in neinvazivno. Dandanes ga uporabljajo različne ustanove, predvsem pa zdravstveni domovi, čemur ste bili na sistematskih pregledih v okviru šole, priča že sami. Tudi sam ga uporabljam pri svojem delu, vendar izključno v kombinaciji z drugimi meritvami, saj ima kot samostojna meritev preveč slabosti. Nekatere izmed njih so predstavljene v tem članku.
Glavne težave indeksa telesne mase
Brez ločevanja med maščobno in mišično maso
Ker formula za izračun indeksa telesne mase ne zahteva drugih podatkov kot le telesno višino in telesno težo, nam rezultat ne poda informacije o količini maščobe in mišične mase – zelo pomembni, a zanemarjeni števili.
Če indeks telesne mase določimo dvema enako visokima in enako težkima osebama, vidimo, da sta vrednosti popolnoma enaki. Recimo, da sta obe uvrščeni v kategorijo debelosti II. stopnje (indeks enak 35,0 – 39,9). Ko oba posameznika dobro pogledamo od glave do peta, ne glede na svoje znanje opazimo veliko razliko med njunima telesnima kompozicijama – ena oseba ima manj maščobe kot kateri koli lahek jogurt in hkrati veliko mišične mase, medtem ko drugi merjenec zaradi odvečne maščobe ob pogledu v ogledalo trpi, njegova količina mišične mase pa je povsem povprečna (ker še nikoli v svojem življenju ni poprijel za uteži).
Ali menite, da si oba posameznika zaslužita enako mero strokovne pomoči? Bi se morali obe osebi obremenjevati z rezultatom? Mišična masa na zdravje nima nobenih negativnih vplivov, ampak prej obratno, medtem ko jih ima maščoba celo kopico, zato bi osebi z več maščobe vsekakor priporočal, da nekoliko razmisli o spremembi svojega življenjskega sloga.
Brez ločevanja med področji prekomerne zamaščenosti
Na katerem delu telesa se posameznikova maščoba večinoma nabira? Indeks telesne mase na to vprašanje nima odgovora, čeprav je ta podatek izjemno uporaben. Najbolj kritična je maščoba okrog organov znotraj trebušne votline, ki se strokovno imenuje visceralna ali intra-abdominalna maščoba. Slednja predstavlja bistveno večje tveganje za pojav zdravstvenih težav v primerjavi z maščobo na predelu zadnjice, bokov in stegen, ki veljajo za kritična mesta skladiščenja odvečnega balasta. Žal le z merjenjem indeksa telesne mase tega ne vemo in niti ne moremo vedeti.
Brez ločevanja med spoloma
V povprečju imajo ženske glede na telesno višino več maščobe kot moški pri enakem indeksu telesne mase, kar pa ni nujno, da ima negativne posledice na njihovo zdravje (razen, če je maščobe resnično preveč). Nežnejši spol že po naravi »nosi« s seboj več maščobe kot predstavniki močnejšega spola, saj jo med drugim potrebujejo za obdobje nosečnosti in dojenja.
Brez ločevanja med različnimi starostmi
Telesna višina in telesna teža sta edina podatka, ki ju potrebujemo za izračun indeksa telesne mase. V enačbi ni vključene starosti, čeprav bi za natančnejši rezultat morala biti. Količina maščobe se normalno z leti rahlo povečuje, količina mišične mase pa znižuje, česar izračun indeksa telesne mase ne upošteva – npr. če v nekem obdobju izgubimo 2kg mišične mase in pridobimo 2kg maščobe (to je le primer), bo indeks telesne mase še vedno enak, čeprav se je povečala teža maščobe, ki je v prekomernih količinah zdravju škodljiva.
Pri računanju indeksa telesne mase so na slabšem tudi otroci. Pri njih je izračun nekoliko drugačen in vključuje medsebojno primerjavo različnih podatkov, a končni rezultat kljub temu ni zadosti natančen, ker ne upošteva še drugih spremenljivk, kot je recimo etnična pripadnost (to je pomembno tudi pri odraslih, vendar tega v tem članku ne bomo omenjali).
Sklep
Za indeks telesne mase je moč reči, da je zastarel in nenatančen način ugotavljanja debelosti. Čeprav je v kombinaciji z dodatnimi meritvami lahko uporaben za določanje stopnje tveganja za bolezni, pa osebno ne priporočam, da ga jemljete kot nekaj svetega in nujnega za upoštevanje. Veliko boljši način je merjenje odstotka maščobe, ki z bistveno manj napakami poda natančnejši rezultat.
Več nasvetov avtorja prispevka Simona Zupana lahko najdete na njegovi spletni strani!
