Foto: Thinkstock
Nezdrave navade, ki se jih ne moremo znebiti
Morda boste ljubiteljice slanih prigrizkov presenečene, da so znanstveniki odkrili pravi razlog, zakaj mnogi tako radi ‘grickajo’: ne zato, ker bi bili pokovka, čips in slane palčke tako zelo okusni. Ugotovili so, da smo ljudje pač sužnji naših navad in da povezujemo mesta in situacije z določeno vrsto hrane, kot npr. pokovko z ogledom filma v kinu. Raziskovalci z univerze v Južni Karolini so z eksperimentom poskusili ugotoviti, zakaj se ljudje prenajedamo z nezdravimi prigrizki. Ugotovili so, da v situaciji, kjer smo navajeni jesti pokovko, iz navade jemo tudi, če je postana in stara že en teden.
Preizkus s kokicami v kinu
Obiskovalcem kina so ob vstopu v dvorano izročili škatlo pokovke: nekaterim svežo, še toplo, drugim pa postano, staro en teden. Tisti, ki med filmom sicer ne jedo kokic, so bili veliko bolj občutljivi na okus in postane pokovke niso jedli, medtem ko tisti, ki v kinu vedno jedo kokice, niso bili kaj preveč izbirčni in so jedli postane in sveže kokice z enakim tekom.
Soavtorica raziskave, Wendy Wood, je dejala: ”Ljudje verjamejo, da na njihov tek vpliva okus hrane. Vendar pa je zelo malo verjetno, da je komu všeč okus hladnih, gobastih in vlažnih kokic.” Pojasni, da ko enkrat oblikujemo neko prehranjevalno navado, kot je grizljanje pokovke med filmom, okus več ni pomemben in pojedli bomo isto količino kokic, ne glede na to, ali so sveže ali postane.
Okolje sproža določene prehranjevalne navade
Raziskava obeta pomoč pri razumevanju pojava prenajedanja, tj. uživanja večjih količin hrane, kot nam narekuje občutek lakote. Vodja raziskave, David Neal, je dejal: ”Kadar ponavljamo nek vzorec prehranjevanja, denimo, da v kinu vedno jemo kokice, naši možgani povežejo določeno vedenje z okoljem, v katerem smo. Tako bomo v kinu jedli pokovko, ne glede na okus in občutek sitosti.” Raziskovalci so dali pokovko tudi kontrolni skupini v avli kina, ki so si tam ogledovali kratke izseke iz filmov. Ker avle ne povezujemo z uživanjem kokic, pa je bila razlika med svežo in staro pokovko tam zelo pomembna, tudi pri tistih, ki jo v kinu vedno jedo. S tem so pokazali na vpliv konkretnega okolja kot sprožilca neke prehranjevalne navade. ”Močna volja pogosto ni dovolj, da bi prekinili takšen vzorec, zato je morda smiselno spremeniti druge dejavnike.”
Možgane lahko ukanimo
V drugem poskusu so raziskovalci ugotovili, da lahko izničijo prehranjevalno navado, če sodelujoče v poskusu prosijo, da jedo z drugo roko, kot ponavadi. Zaradi tega so se morali bolj osredotočiti na samo uživanje pokovke in postana pokovka jim kmalu več ni dišala.
”Tisti, ki so nagnjeni k prenajedanju, bodo morda težko spremenili okolje, ki jih k temu spodbuja,” je dejala Woodova. ”Morda pa jim bo lažje spremeniti katerega od drugih dejavnikov škodljivih prehranjevalnih vzorcev – kot na primer roko, s katero jedo.”
