Odpri galerijo

Capoeira: igra, ki privabi nasmeh na obraz 1 / 6

Igra postane brezpredmetna, če se ne upošteva pravil

Johan Huizinga je opredeli šest formalnih značilnosti igre. Poleg tega, da je igra svobodno dejanje, da ‘izstopa’ od običajnega življenja in da je omejena, ima igra vedno tudi svoja pravila in svoj red. Ker naj bi bila pravila brezpogojno zavezujoča in naj ne bi dopuščala nobenega dvoma, igra v vsakodnevno življenje prinaša začasno, omejeno popolnost, saj zahteva brezpogojen red in brezpogojno upoštevanje pravil, saj vsak odmik od pravil pokvari igro in jo razvrednoti.

Igralec, ki se upira pravilom in/ali jih ne upošteva, kvari igro, saj s tem razkriva relativnost in krhkost sveta igre, v katerega zavestno vstopil. Z neupoštevanjem pravil se tej odvzame uigranost in čarobnost, istočasno pa kršenje in neupoštevanje pravil ogroža obstoj skupnosti igrajočih. Istočasno lahko tisti, ki ne upoštevajo pravil in ‘kvarijo igro’, istočasno gradijo novo skupnost z drugače opredeljenimi pravili igre. S tega vidika pravila igre in upoštevanje teh pomenijo grajenje in oživljanje skupnostnih vezi.

Nepredvidljiva igra capoere 

Tudi igra capoeire ima svoja pravila: kateri inštrumentov in koliko inštrumentov se med igro uporablja, kako se v igro vstopi in izstopi, kako so razdeljene vloge in kakšno naj bo vedenje vseh prisotnih, katera dejanja so etična in katera ne, in drugo. Pomembno pa je poudariti, da se pravila pomembno razlikujejo tudi med posameznimi šolami oz. strujami capoeire.

Igra je vedno tudi negotova in nepredvidljiva, kar ustvarja občutek napetosti. Več čas obstaja možnost, da se bo nekaj zgodilo, nikoli se ne ve, kakšen bo zaplet in razplet igre. Napetost v igri se stopnjuje, če je igra tekmovalno naravnana in če se po končani igri določi zmagovalca in poraženca. Negotovost in napetost sta v tesni povezanosti z igralci in njihovimi sposobnosti, kar je razvidno tudi pri capoeiri.

Ko pozabiš, da je vse le igra

Capoeirist in capoeiristka naj bi upošteval/-a vsa pravila igre, hkrati pa naj bi pokazal/-a vse svoje sposobnosti: iznajdljivost, pretkanost, pogum, vztrajnost, sposobnost koncentracije, včasih tudi telesno in čustveno moč. Napetost igre capoeire je zelo visoka: igra je vedno negotova, v vsakem trenutku obstaja možnost preobrata, vsak gib lahko pomeni ‘zmago’ ali ‘poraz’. Ravno ta napetost in nevarnost ter prisotnost ‘občinstva’ (tisti, ki tvorijo rodo) povečujejo resnost igre in vpetost igralca/-ke v igranje.

Pomembnost in vrednost igre omogočata igralcu, da pozabi, da igra, takoj ko vstopi v igro. Istočasno pa mora capoeirist ali capoiristka znotraj te igre dobesedno igrati v smislu pretvarjanja in skrivanja svojih resnih namenov z izvajanjem posameznih gibov. Razplet torej do konca igre ostaja dvomljiv. Vnaprej znan razplet je nezdružljiv z naravo igre. V igri capoeire je potrebno stalno in nepredvidljivo obnavljanje položaja, vedno je potrebno nemudoma najti ustrezen ‘odgovor’ na gib soigralca ali soigralke, da se ognemo udarcu ali spotiku. Capoeira je vedno vsebovala tveganje, tekmovanje in simulacijo.

Capoeira: kombinacija šaljivosti in borilne veščine

V Bahii poleg termina jogar (igrati) pogosto uporablja tudi brincar (igrati, šaliti, zabavati), s katerim se poudari zabavni vidik capoeire in prekrije njen vidik borbe. Potrebno pa je poudariti, da so nekatere družbene aktivnosti poimenovane igra z namenom prekrivanja svoje prave narave. Poleg igre, zabave in šale pa je capoeira tudi učinkovita borilna veščina.

Zadnja značilnost igre, ki jo opredeli Johan Huizinga je njena neproduktivnost, kar pomeni, da sama po sebi ne proizvaja nobenega materialnega bogastva. Ta značilnost igre velja tudi za capoeiro v kolikor se igra capoeire ne uporablja na plačanih predstavitvah.

Roda capoeira

Roda capoeira je igra, znotraj katere poteka še druga igra: soočenje dveh capoeiristov, capoeiristk. Roda capoeire ima svojo strukturo (npr. inštrumentalna zasedba, postavitev) in pravila (npr. vstop in izstop iz igre), udeleženci se ji pridružijo po svobodni volji, dogajanje je nepredvidljivo in negotovo, igra je prostorsko in časovno omejena, izvzeta iz običajnega življenja ter ne ustvarja materialnega bogastva.

Prav tako lahko soočenje dveh capoeiristov, capoeiristk opišemo kot igro s svojimi pravili, časovno in prostorsko omejenostjo, svobodno izbiro, negotovostjo in izvzetostjo iz običajnega življenja. Capoeira je igra, ki capoeiriste in capoeiristke popolnoma prevzame, odpravlja telesne, čustvene in mentalne napetosti, sprošča in privablja nasmeh na obraz.

AVTORICA ČLANKA: Urška Habjan – Inštruktorica Capoeire

Od leta 2005 poučujem capoeiro v Športnem in kulturnem društvu Capoeira Slovenija, ki organizira redne treninge za otroke in odrasle v Ljubljani, Grosupljem, Domžalah, Kranju, Naklem, Radovljici, Celju, Mariboru in na Ptuju. Obiščite našo spletno stran: www.capoeiraslovenija.si