Čeprav je videti nedolžno, je tehnika nikkyo lahko zelo boleča - tudi, kadar jo izvaja majhna ženska. (foto: Tadej Maligoj)
1. Fizična moč v aikidu ni pomembna
Aikido je sodobna japonska borilna veščina, s katero izgradimo samozavest, uravnoteženost in se naučimo premagati notranja nesoglasja. Končni cilj aikida je, da borba sploh ne bi bila potrebna.
„Za uspeh pri Aikidu ni pomembna velikost ali fizična moč, bolj je v ospredju gibanje telesa in usklajeni gibi. Med treniranjem se razvija sproščena drža ter telesno in psihično ravnovesje,“ lahko preberemo na spletni strani ljubljanskega aikido kluba Dokiai. Predsednik kluba in glavni inštruktor Aleksandr Starovojtov – Saša (3. dan) je poudaril, da je manjša fizična moč žensk celo prednost pri aikidu: “Nikoli niso tako močne, zato so ponavadi tehnično bolj napredne. Kjer je težko, postane lahko. Ženska se mora znajti na tehnični način, ne more se zanašati na moč.”
Aikido trenirajo odrasli moški in ženske vseh starosti skupaj, ponekod z njimi trenirajo tudi otroci, v omenjenem klubu pa imajo posebne skupine, ki so bolj prilagojene sposobnosti in potrebam otrok. Aikido ne postavlja skoraj nobenih fizičnih omejitev, vsak posameznik lahko namreč napreduje v svojem tempu. Fizična moč je torej praktično nepomembna, včasih pa je celo ovira. Zato je aikido ena od ženskam bolj prijaznih borilnih veščin.
2. Pozitivni vplivi na telo
Veliko ljudi ob treningu aikida shujša, saj se pri vadbi borilnih veščin utrjujejo mišice, hkrati pa se poviša tudi srčni utrip. V fizičnem smislu na treningu aikida pridobimo tako na vzdržljivosti in moči, kot tudi na agilnosti in prožnosti. Pri vadbi aikida je močan poudarek na razvijanju telesnega centra, s čimer se izboljša ravnotežje, ter odprtosti prsnega koša, zato se znatno izboljša telesna drža. Naučimo se tudi padati, kar je za začetnika aikida izjemnega pomena. To je tudi ena prvih veščin, ki povratno vplivajo na vsakdanje življenje: „aikido padec“ ali ukemi je tako nekemu gospodu pomagal, da je pri padcu s kolesa ostal nepoškodovan, podobno tudi nekemu dekletu, da se ji ni zgodilo nič, ko jo je zbil avto, avtorica članka pa je zelo „strokovno“ padla na poledenelem pločniku, bolelo pa je od tega ni prav nič.
Tako kot vsaka fizična vadba tudi aikido izboljša splošno telesno počutje, pomaga izgubiti kakšen odvečni kilogram, a brez občasnih modric predvsem na rokah in nogah ne gre. Uro ali uro in pol trajajoči trening se prične z japonskim poklonom ustanovitelju aikida, Moriheiju Ueshibi, nato se poklon izmenja še med učiteljem in učenci. Sledi kratko ogrevanje, na začetniških treningih je močan poudarek na učenju „padcev“ ali ukemijev, sicer pa na vsakem treningu pilimo nekaj tehnik s poudarki na različnih aikido principih.
3. Boljša osredotočenost in novi prijatelji
Aikido pa ne prinaša zgolj pozitivnih učinkov na telo, ampak tudi na um in duha. Aikido nam pomaga do večje osredotočenosti, z njim pa pridobimo tudi sposobnost boljšega obvladovanja stresnih situacij. Veščine aikida s pridom uporabljajo tudi v poslovnem svetu; poslovnežem so namenjeni posebni tečaji. Poleg tega se na treningih spletejo močne prijateljske (in ljubezenske) vezi. Če pa se udeležujemo tudi seminarjev v tujini, kar je sestavni del treniranja aikida, so to prijatelji z vsega sveta.
4. Naučimo se zavarovati sebe
Kaj je pri treningu aikida za ženske drugače, nam je povedala Staša (2. dan): „Drugačna fizična moč in telesne značilnosti. Zato ženske tudi prej dobijo/dobimo hakamo (temno modre ali črne japonske hlače, ki ločujejo nadaljevalca od začetnika). Ker se s fanti ne moreš soočiti z upanjem, da jih premagaš samo z mišicami, se moraš še toliko bolj potruditi, da tehniko narediš po aikido principih. Če pogledaš, od kod aikido izvira, tudi veš, da je namenjen Davidom in ne Goljatom. Ženske smo tudi bolj fleksibilne, zato je začetek ponavadi lažji, kot za fante, ki se bolj lomijo. Imamo pa druge izzive in druge blokade, npr. težko nam je pokazati agresijo, premagati bolečino, da ne trpimo, smo bolj čustvene in mislimo na sto stvari naenkrat …. Skratka, razlike so univerzalne, tako kot npr. pri nogometu ali golfu ženske/moški.“
Staša je povedala tudi, kaj je običajno razlog, da se ženske odločijo trenirati aikido: „Gotovo večina punc nima namena dokazovati, da so nevarne ali da se hočejo tepsti. Ženske imamo bolj namen sebe zavarovati in postati močnejše (fizično/psihično). Naša narava je bolj zaščititi kot pa napadati.“ Od deklet iz drugih borilnih veščin pogosto slišimo pritožbe o takšni ali drugačni obliki diskriminacije, na aikidu pa je to zelo redko. Tudi o tem smo povprašali Stašo, ki je odgovorila, da pri aikidu nikoli ni občutila nikakršnega diskriminatornega odnosa do žensk – kvečjemu obratno.
5. Na ulici se počutimo bolj varno
Nastasja (2. kyu), ki aikido trenira dve leti, je na vprašanje, ali se zaradi aikida počuti bolj varno na ulici, odgovorila: „Ja, vendar ne zaradi znanja tehnik, temveč zaradi suverenosti in samozavesti, ki ju pridobiš na treningu.“ Povedala je tudi, kako ji aikido pomaga premagovati stresne situacije: „V smislu da ne odreagiram takoj in nespametno, ampak se poskušam pomiriti in vzeti distanco od problema, ter se šele nato lotiti reševanja problema. Ampak žal zaenkrat to še ne deluje vsakič. (smeh)“
6. Možnost vseživljenjskega učenja (in poučevanja)
Čeprav je aikido borilna veščina, ki je ženskam pisana na kožo, ga trenira relativno malo žensk, vsaj v Sloveniji. Drugod po svetu pa se kar precej žensk odloča za trening te borilne veščine, več je tudi žensk, ki se odločijo aikido poučevati.
7. Aikdio lahko trenira vsa družina
Do nedavnega so otroci trenirali skupaj z odraslimi, letos pa so v klubu Dokiai uvedli tudi otrokom posebej prilagojene treninge. Kako so videti treningi aikida za otroke, nam je povedal trener otroške skupine, Tadej Pačnik (1. dan): „Trening aikida za otroke je za otroke posebna izkušnja. Skozi igro vstopijo v svet borilnih veščin, hkrati pa niso podvrženi strogi selekciji, ki jo izvajajo drugi borilni športi. Otrok se uči skozi igro, do približno trinajstega leta starosti otrok ne učimo konceptov aikida neposredno. Poudarek je na igri, zabavi in razvijanju moči, samostojnosti, pozornosti, gibljivosti itd. Praktično to izgleda tako, da se veliko lovimo, valjamo, ruvamo, tečemo, skačemo in poskušamo čim bolj uživati.“
Pri tem je najpomembnejši poudarek na tem, da aikido ni tekmovalen šport, torej otrok ne vzgajajo v športnike, ampak jih poskušajo preko telesne aktivnosti zgraditi v „pokončne, odprte in sproščene osebe, kar omogočajo edinstveni principi aikida“, je še povedal Tadej.
