Foto: Profimedia

Sestavine:

1 lonček oluščenih lešnikov (v pečici jih 10 minut pražimo pri 180°C, nato lahko z rokami odstranimo lupinico)

2 žlici kakava v prahu

1 žlico orehovega, lešnikovega ali mandljevega hladno stiskanega olja

2 žlici hladno stiskane kokosove maščobe

1 žlico masla (zadnji dve sestavini stopimo na blagi temperaturi)

2 žlici sladkorja, ki ju lahko nadomestimo z medom, melaso ali z datljevo pasto

V mešalniku lešnike zmeljemo. Običajen sekljalnik ni primeren, saj rabimo zelo drobne delce. Tudi v naših trgovinah lahko kupimo mini strojčke za mletje začimb, kave in lešnikov. Šele ko so lešniki zmleti v prah jih zmešamo s preostalimi sestavinami.

Moji predlogi:

Lešnike pražim pri 150°C saj pri tej temperaturi še ne nastajajo transmaščobne kisline. Te pa zagotovo nastajajo pri 220°C. Izberem biološko pridelane lešnike, bio nerafinirano kokosovo mast (tista običajna iz trgovin je primerna za cvrtje, ne za hranjenje z žlico, je pregreta, se pravi rafinirana in vsebuje transmaščobne kisline, medtem ko nerafinirana diši, pomaga pri zniževanju telesne teže,…pravo prepoznamo po prijetnem vonju), namesto lešnikovega dam orehovo olje, ker drugega v trgovini ni, a to je prav tako okusno in diši. Namesto ogromno sladkorja dodam le žlico domačega medu ali datljevo pasto, za zniževanje sladkorja v krvi pa še cimet. Meni je všeč tudi okus ingverja, zato dodam ingver v prahu, ali pa limonino lupino iz biološko pridelanih limon.

Fruktoza namesto sladkorja?

Ne priporočam uporabe fruktoze, čeprav ima nižji glikemični indeks (GI) od običajnega belega sladkorja. Fruktoza ima GI 28, beli sladkor pa 100. To pomeni, da pri fruktozi sladkor v krvi ne poskoči tako hitro kot pri belem sladkorju, kar je posebej pomembno za tiste, ki so nagnjeni k sladkorni bolezni ali pa jo že imajo (ne glede na to ali gre za sladkorno bolezen  tipa 1 ali 2). Problem industrijsko pridelanega fruktoznega sladkorja je v tem, da ga menda skoraj v celoti pridobivajo iz gensko spremenjene koruze, kar povzroča nastanek tumorjev v telesu. Zato fruktoza (to je sadni sladkor) iz datljev, rozin in kateregakoli drugega sladkega sadja ni noben problem za uživanje, če mislimo s tem tudi na ustrezne količine zaužitega.

Če sladkega ne smete uživati ali pa ste samo nagnjeni k debelosti, potem vas tudi rjavi sladkor ne bo rešil, je pa precej boljša rešitev melasa (t.j. neprečiščen sladkor v tekoči obliki, temno rjave barve, z malce neprijetnim okusom). Mimogrede: Visok GI imajo tudi pivo, bel kruh in pečen krompir in sladko sadje. Pomagamo si tako, da zelo sladko sadje “razredčimo” s  hrano, ki ima nizek GI. Zakaj je visok GI sploh problem? Visok GI povzroča v krvi bliskovit poskok sladkorja, kar pomeni višek energije, tudi delovne. Seveda se tega nihče ne bi branil, če ne bi sledila tudi obratna reakcija v telesu, t.j. naglo pojemanje energije in velika utrujenost. To skrajno nihanje sladkorja v krvi pa ogroža naše zdravje, zato ni priporočljivo.

Na splošno predpone bio in eko nerada uporabljam, saj namesto njih lahko rečem kar, da je rastlina z domačega, če se le da z bližnjega vrta. Če stvari niso prepražene in ocvrte  telesu dajejo antioksidante, kot rečemo v moderni terminologiji.

Zdaj se ukvarjam še z mandlji, ki bi lahko nadomestili lešnike. Lupljenje mandljev pa, kolikor sem brala, je mogoče tako, da jih  potopim v vročo vodo. Tako delajo pri izdelavi marcipana. Sem preizkusila in deluje.

Pri mandljih je pa takole: če kupite v trgovini ameriške mandlje, te pred obiranjem škorpijo z zaščitnim sredstvom zato, da se le enkrat obirajo. To je bolj ekonomično. Zato je treba take mandlje pred zaužitjem namakati 12 ur v vodi, to vodo pa zavreči. Če kupite biološko pridelane jih je najboljše pojesti z lupino vred.

Avtorica prispevka: Suzana Belak Pungartnik, prof. naravoslovja

Več na www.suzana.si