(PhotoXpress)

Letošnji svetovni dan zdravja posvečen problematiki staranja prebivalstva

Države po vsem svetu 7. aprila obeležujejo svetovni dan zdravja. Letos je v ospredje postavljena problematika staranja prebivalstva in tako svetovni dan zdravja poteka pod geslom »Za aktivno in bolj zdravo starost!«. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je kot eno izmed ključnih sporočil letošnjega svetovnega dneva zdravja poudaril dejstvo, da bo v Sloveniji do leta 2060 tretjina prebivalstva starejša od 65 let. Na IVZ RS se tako zavzemajo za poudarjanje pomena zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja in socialne vključenosti, ki prinašajo zdravje tudi v zrelejših letih.

Naraščanje števila starejšega prebivalstva globalen pojav

Razloga za naraščanje števila starejši ljudi sta predvsem dva: podaljševanje pričakovane življenjske dobe na eni ter nizka stopnja rodnosti na drugi strani. Ta pojav pa ni prisoten samo v Sloveniji, temveč v vseh razvitih deželah sveta. »Staranje prebivalstva je pomembna zmaga sodobne družbe, saj je odraz boljšega zdravja ljudi na globalni ravni. V preteklem stoletju je prišlo do izjemnega podaljšanja pričakovanega trajanja življenja. V svetu se je namreč od leta 1980 do danes število oseb, starejših od 60 let, podvojilo. Prav tako se hitro povečuje število oseb, starejših od 80 let,« navaja Marijan Ivanuša z Urada Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg tega naj se bi po njegovih besedah število oseb, starejših od 60 let, povečalo s sedanjih 605 milijonov na kar 2 milijardi, medtem ko naj bi število oseb, starejših od 80, do leta 2050 naraslo na okoli 395 milijonov oziroma za štirikrat v primerjavi z letom 2000.

So starejši ljudje v Sloveniji zdravi?

Po podatkih IVZ o zdravju in dejavnikih tveganja pri starejših okoli tretjina starejših svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, okoli 15 % pa svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Sicer pa so najpomembnejši zdravstveni problemi med starejšimi od 65 let v Sloveniji bolezni srca in žilja (povišan krvni tlak – preko 50 % – ter povišan holesterol – preko 70 %), duševne motnje, rak (več kot polovica novih bolnikov z rakom je starejših od 65 let), sladkorna bolezen tipa 2, bolezni gibal in poškodbe, ki so pri starejših prav tako pogost vzrok smrti. Kot vzrok smrti so najpogostejše poškodbe, ki se zgodijo doma in v prostem  času, predvsem padci. Zaradi slednjih je v zadnjem času vsako leto umrlo okoli 320 ljudi, starejših od 65 let. V večini primerov gre za poškodbe zaradi padcev na ravnem, padcev po stopnicah, z lestve in padcev s postelje.

Telesna aktivnost in zdrava prehrana izboljšujeta kvaliteto življenja

Telesna aktivnost in zdrava prehrana nista stvari, ki ju moramo upoštevati le v mladih letih, zato da bi si zagotovili daljše življenje. Tudi starejši ljudje z redno telesno dejavnostjo ohranjajo in izboljšujejo telesno pripravljenost ter preprečujejo bolezni. Poleg tega je telesna aktivnost tudi del zdravljenja in rehabilitacije pri številnih boleznih in poškodbah. »S telesno aktivnostjo znižamo raven sladkorja in stresnih hormonov v krvi, izboljšajo se spanje, vzdržljivost srca in ožilja, zniža se krvni tlak, poveča odpornost proti okužbam, moč mišic, gibčnost in ravnotežje. Omogoča tudi sprostitev, boljše razpoloženje in splošno dobro počutje,« navaja Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in opozarja, da naj starejši izvajajo telesno dejavnost, ki je prilagojena njihovim sposobnostim in jim je v veselje.

Poleg telesne aktivnosti igra zelo pomembno vlogo zdrava prehrana: »Starejši morajo uživati hranilno bogato, energijsko uravnoteženo, kakovostno in pestro mešano hrano, v kateri imajo prednost živila rastlinskega izvora, z dovolj dietnih vlaknin in zadosti tekočine, mineralni in vitaminski dodatki naj se dodajajo glede na potrebe. Poraba energije in količina zaužite hrane se s starostjo znižujeta,« svetuje še Maučec Zakotnikova.

Kaj pa duševno zdravje?

Duševno zdravje je faktor, na katerega se nemalokrat pozabi ali spregleda. Kot najpogostejši duševni bolezni pri starejših se pojavljata demenca ter depresija, ki pogosteje ostaja nezdravljena. Medtem ko so simptomi demence očitnejši, depresije mnogokrat niti osebni zdravniki na zaznajo. Z ozirom na povišano tveganost pojava samomora, ki je v Sloveniji med starejšimi dvakrat pogostejši kot v populaciji do 64. leta, pa predstavlja depresija pereč problem.

Kaj je projekt PANGeA?

Na tiskovni konferenci je bil predstavljen tudi čezmejni projekt PANGeA, katerega glavne naloge so izboljšanje kakovosti bivanja starejših, njihovega splošnega zdravstvenega stanja in zmanjšanje dovzetnosti za nastanek akutnih poškodb ter kroničnih obolenj. V okviru projekta, ki poteka med Slovenijo in Italijo še do leta 2013 in se financira iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, se bodo razvili tudi programi za hitrejšo obnovo gibalnih funkcij in neodvisnosti po operacijah kolka kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb.