»
/ 7 let ago

Razkrivamo, koliko sladkih živil še lahko zaužijemo dnevno, da ne škodujemo svojemu zdravju.

NOVICE
* This field is required
%28Thinkstock%29

(Thinkstock)

Kar se tiče zdravega delovanja organizma, bi se človek lahko izoliranim ogljikovim hidratom povsem odpovedal. Ker pa to le redko komu uspe, strokovnjaki priporočajo, naj omejimo količino sladkorja na 10 gramov dnevno, če si ne želimo škoditi. Da si bomo lažje predstavljali, koliko je to sladkorja, si oglejmo, v čem vse najdemo 10 gramov sladkorja, če ne štejemo skritih sladkorjev, ki jih najdemo v številnih nepričakovanih živil:

– 2 žlički navadnega sladkorja (toliko ga spijemo že z eno ali dvema sladkanima kavama)

– 1 in pol čajne žličke marmelade

– 5 koščkov čokolade

– 1 dl coca cole

– 1 dl sadnega soka

Kaj se zgodi, če pojemo večjo količino sladkorja?

Če je pojemo večjo količino sladkorja, se nivo krvnega sladkorja močno dvigne, trebušna slinavka odreagira na to tako, da izloči inzulin, zaradi tega pa vrednosti krvnega sladkorja nemudoma znova strmoglavijo. In znova se vrne občutek, da potrebujemo nekaj sladkega za dvig energije. Tako pademo v začaran krog, ki vodi v še več sladkorja, ta pa v debelost, slabe zobe in na dolgi rok tudi v hujše bolezni sodobnega časa, kot je vse bolj razirjena sladkorna bolezen tipa dve in izrazito naraščanjem števila prekomerno težkih otrok in mladostnikov. Od osamosvojitve do lani se je delež debelih osnovnošolcev in srednješolcev v nekaterih skupinah v Sloveniji skoraj potrojil. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo do leta 2025 število obolelih  s sladkorno boleznijo v svetu povzpelo iz zdajšnjih 250 na 380 milijonov.

Sladkor je praktično povsod

Slovenska nutricionistka Savina Atai, ki se loteva vseslovenske akcije za zmanjšano porabo sladkorja, opozarja, da je sladkor povsod okoli nas – v hrenovkah,  mlečnih izdelkih, alkohol je sladkor, naše telo kruh (obdelana žita) prepoznava  kot sladkor – in da praktično vsa industrijsko predelana hrana vsebuje dodane sladkorje, ki na naše možganske procese ne vplivajo nič drugače kot heroin.

Tagtags

Preberite še

Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to, kako bo pri posamezniku potekal covid-19, kot so starost, pridružene bolezni, moški spol, nosečnost in debelost. A vzrok za to, da na umetnem predihavanju pristanejo tudi sicer zdravi 35-letniki, nekateri 90-letniki pa ga prebolijo z minimalnimi simptomi, ni popolnoma jasen, pravi infektolog Janez Tomažič.

Zdravstvena stroka je pred letom dni menila, da bodo otroci pomembni prenašalci novega koronavirusa, tako kot so zelo pomembni pri drugih respiratornih okužbah. A se je izkazalo, da ni tako, saj so otroci manj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom, je za STA pojasnil infektolog Janez Tomažič. Hkrati drugače kaže pri novih različicah virusa.

Pred letom dni je bil covid-19 nova bolezen, pri kateri je bila neznanka, kakšna bo imunost posameznika po preboleli bolezni. Če posameznik preboli covid-19 z blagim oz. zmernim potekom, imunost traja okoli tri do šest mesecev, pri hujšem poteku pol leta in več, pravi infektolog Janez Tomažič. A kaže se, da cepljenje zagotavlja še daljšo imunost.

Enoletno spremljanje novega koronavirusa in covida-19 je prineslo veliko dognanj o prenosu in kužnosti virusa. “Pred letom smo menili, da je oseba kužna šele, ko zboli, danes vemo, da že dva do tri dni pred tem. Covid-19 brez znakov preboleva okrog 40 odstotkov okuženih, odgovorni so vsaj za tretjino prenosov,” opozarja infektolog Janez Tomažič.