Že tako sem se komaj spravila skozi dan, tako utrujena sem bila, pojasnjuje avtorica tega zapisa, Eve O. Schaub  in se mi ni zdelo nič nenavadnega, da sem tako izčrpana, saj sem v reklamah za energijske pijače zasledila, da se vsi Američani počutimo podobno. In ker je bil januar, smo bili vsi panični pred gripo in prehladom in imeli nižjo odpornost, zato se nisem temu nič čudila.

Vsaj tako sem mislila, preden sem prebrala nekaj vznemirljivih novic o posledicah uživanja sladkorja. Po mnenju strokovnjakov je sladkor krivec za debelost in bolezni Američanov. Bolj sem razmišljala o tem, bolj sem verjela, da je to res. Eden od sedmih Američanov ima metabolični sindrom. Eden od treh je predebel. Število sladkornih bolnikov narašča in kardivaskularne bolezni so najpogostejši vzrok smrti pri Američanih.

Po teorijah sodeč imele vse bolezni isti vzrok: sladkor. Zato sem prišla na idejo: Želela sem videti, kako težko bi bilo meni, mojemu možu in najinima otrokoma, starima 6 in 11 let, preživeti leto dni brez sladkorja. Tako da bi iz prehrane izločili tudi vse dodane sladkorje, pa tudi med, javorjev sirup, agavin sirup in sadne sokove. Če je bil sladkor kjerkoli dodan, ga nismo jedli, razen sadja.

Sladkor je povsod!

Ko smo postali pozorni na sladkorje, smo opazili, da je sladkor povsod, v tortiljah, kokošji juhi, solatnih prelivih, krekerjih, majonezi, slanini, kruhu in celo v otroški hrani.

Ne mislite, da sem nora, a dogodivščina, da leto dni preživimo brez sladkorja, je bila zame velik izziv in prava avantura. Zanimalo me je, kaj se bo zgodilo, kako hudo bo, kako se bo spremenilo moje kuhanje in nakupovanje, vedela pa sem, da bo vsa družina postala bolj zdrava.

Dlje sem jedla brez sladkorja, bolje in bolj močno sem se počutila. Da je to res, sem dokazala na moževem rojstnem dnevu.

Med letom, ko smo bili brez sladkorja, smo se odločili, da lahko enkrat na mesec jemo posladek. Če si praznoval rojstni dan, si si lahko izbral desert. Bolj so meseci minevali, vse redkeje smo si privoščili ta posladek, saj se nam je okus spreminjal.

In ko smo za rojstni dan mojega moža jedli bananino kremno pito sem ugotovila, da nekaj ni v redu. Ne samo to, da mi do pite ni bilo, še celega kosa nisem mogla pojesti. Zdela se mi je odločno presladka. Celo zobje so me boleli od sladkobe. V glavi mi je začelo razbijati in srce pospešeno biti, res se nisem dobro počutila.

Ko sem ležala že skoraj eno uro, ker se nisem dobro počutila, sem pomislila: Kaj pa, če sem se zaradi sladkorja vedno tako slabo počutila, le da nisem niti vedela, ker sem ga jedla vsak dan?

Telo je hvaležno!

Po letu dni brez sladkorja sem izračunala, da je starejša hči Greta v tem letu manjkala v šoli le dva dneva, medtem ko je prejšnje leto, ko smo še jedli sladkor, manjkala 15 dni.

Zdaj zelo pazimo, kaj jemo, sladkor uživamo v zelo majhnih količinah in se ga izogibamo v vsakodnevni prehrani. Sladice pa imamo prihranjene za posebne priložnosti.

Telo se mi zahvaljuje za to. Ko pride sezona gripe in prehlada, nisem več tako občutljiva in sem na viruse bolje pripravljena. Manjkrat sem bolna in bolje se počutim. Po letu dni brez sladkorja se vsi počutimo bolj zdrave in močnejše, kar je najpomembnejše od vsega.

Članek je bil objavljen na: http://themindunleashed.org/2014/07/family-stopped-eating-sugar-year-happened.html

Avtorico prispevka Alenko Mirt lahko spremljate na njeni spletni strani alenkamirt.si