Foto: Profimedia
Mikrovalovka je bila iznajdena že v nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, kot način, kako hitro segreti hrano vojakom na ruski fronti. Te velike eksperimentalne mikrovalovke in mikrovalove na splošno so nato po vojni začeli proučevati Rusi, ter po treh destletjih raziskav na podlagi spoznanj leta 1976 prepovedali uporabo mikrovalovk zaradi škodljivih učinkov za zdravje. Med drugim so ugotovili, da se v praktično vsaki mikrovalovom izpostavljeni hrani tvorijo karcinogeni, drastično se zniža biorazpoložljivost nekaterih vitaminov in mineralov, ter na splošno je hrana degradirana s stališča prehranske vrednosti. Ruske ugotovitve so kasneje z obsežnimi študijami potrdili še Japonci leta 1998, pa tudi Švicarji.
Na kratko kako sploh deluje mikrovalovka:
Mikrovalovi, oblika elektromagnetne radiacije, so valovi elektro ter magnetne energije, ki potujejo skupaj skozi prostor na določeni frekvenci. Generira jih tuba imenovana magnetron. Ti valovi se nato odbijajo v notranjosti mikrovalovke, hrana pa jih v celoti absorbira. Ker so bipolarne, vodne molekule v hrani začnejo divje rotirati in spreminjati svojo strukturo, s tem pa povzročijo veliko trenja in posledično segrevanja hrane. Manjša tudi kot je vsebnost vode v hrani, težje jo segrejejo mikrovalovi.
Torej, zakaj mikrovalovka ne sodi več v gospodinjstva vsaj pri zdravstveno ozaveščenih ljudeh?
Ker s segrevanjem hrane v mikrovalovki v najboljšem primeru postanejo nekatere snovi neaktivne, v najslabšem pa kancerogene.
Vsebnost vode v nekateri hrani ni enakomerno porazdeljena, zato se tudi neenakomerno segreje, kar pomeni, da se lahko resno opečete. To je še posebej nevarno za dojenčke katerim segrevajo stekleničke z mlekom v mikrovalovki. Na otip je namreč steklenička mlačna, mleko znotraj je pa lahko že zelo vroče in če starši ne napravijo poizkusa na roki, lahko pri malčku pride do resnih opeklin.
To pa še ni vse, pri segrevanju materinega mleka pride do deaktivacije določenih snovi, ki so pomembne za izgradnjo otrokovega imunskega sistema, pri umetnih formulah pa do degradacije aminokislin, ki zaradi tega postanejo neaktivne.
Segrevanje mleka v plastičnih stekleničkah je še posebej škodljivo zaradi pronicanja BPA (bisfenola A), škodljivega ksenoestrogena, ta je sestavni del plastike, ki pod vplivom mikrovalov še hitreje preide v hrano, kar velja tudi za vsa ostala plastična pakiranja raznih zamrznjenih in hitro pripravljenih jedi, iz katerih se sproščajo kancerogeni toksini.
V naslednjih primerih so študije z različnih koncev sveta dokazale, kako mikrovalovi zmanjšajo hranilno vrednost, uničijo nekatera hranila ter lahko spremenijo živila v mrtvo hrano, ki povzroča bolezni:
- (Journal of science of food and agriculture / november 2003) Brokoli kuhan v mikrovalovki izgubi do 97% svojih antioksidantov v primerjavi z 11% tistega kuhanega na pari.
- (Watanabe, Japonska) Segrevanje mleka z mikrovalovi spremeni vitamin B12 v inertnega, neaktivnega.
- (Avstralska študija) Segrevanje hrane z mikrovalovi povzroča večje strukturne spremembe proteinov, v primerjavi s konvencionalnim segrevanjem.
- (Skandinavska študija 1999) Beluši izgubijo večino vitamina C s segrevanjem v mikrovalovki.
Poleg že omenjenega siromašenja prehranske vrednosti ter zdravju škodljivim spremembam v kemični strukturi hrane, je potrebno izpostaviti še spremembe v kompoziciji okusa in teksturi, zato, če vam kje v kakšni restavraciji jed pogrejejo v mikrovalovki, sigurno ni vredna svojega denarja.
Tukaj je še zdravstveni vidik samih mikrovalov…
Proizvajalci mikrovalovk zagotavljajo, da sami mikrovalovi ne uhajajo iz aparata, vendar je kar nekaj neodvisnih raziskav zadnje čase ugotovilo, da temu ni tako in da sicer majhna količina uhajajočih mikrovalov lahko škodi zdravju ob večletni redni uporabi še posebej stare, ne več tako zanesljive mikrovalovke. Na kakšen način in kako škodi zdravju, je pa tema za čisto svoj članek.
Kako škodljiva je lahko mikrovalovka, dokazuje praksa uporabe v laboratorijih, kjer se ukvarjajo z genskim inženiringom. Da bi zavoljo poizkusov človeške celice lažje izpostavili virusom, jih izpostavijo mikrovalovom in s tem tako oslabijo celične membrane, da celice razpadejo.
Edina koristna stvar na katero sem naletel, je da lahko v mikrovalovki sterilizirate kuhinjske krpe, vilede in podobno. Priporočljivo pa je stati vsaj dva metra stran, ko sevanje mikrovalov ni več škodljivo.
Na koncu še zanimivost: na začetku devetdesetih je v ZDA potekala odmevna tožba sorodnikov preminule pacientke proti bolnišnici, kjer so pokojni opravili rutinsko operacijo na kolku. Potrebna je bila infuzija krvi, katero so na potrebno temperaturo segreli v mikrovalovki, kar je bila takrat baje običajna praksa v nekaterih bolnišnicah.
Mikrovalovi so v taki meri spremenili nekatere lastnosti krvi, da ta ni bila več primerna za pacientko, ki je zaradi zapletov umrla.
Brane Bogdanovič, avtor prispevka, je poznavalec prehrane, prehranskih dopolnil ter samoučeči nutricionist. Njegova filozofija je sinergija inteligentne prehrane in telesne aktivnosti.
Za nasvete je dosegljiv na mail nebra11@icloud.com
