Zakaj bi vedno morali najti odgovor na vsako naše vprašanje, na vsako našo težavo? Namesto, da poskušamo ugotoviti, zakaj se nam dogaja v življenju to, kar se nam dogaja, zakaj se ljudje na določen način obnašajo do nas, zakaj se počutimo kot se itd., raje uživajmo v tem, da ne poznamo odgovora. Velikokrat ga ne poznamo, tudi takrat, ko mislimo, da smo ga našli.
Zgodbice zapolnijo nevednost
Nevednost pogosto zapolnimo z nekimi zgodbicami, ki nam dajo dober občutek (foto Thinkstock)
Namesto, da bi počakali, da se odgovor ali rešitev pojavita, ko bomo nanju pripravljeni, pogosto na vsak način takoj želimo izvedeti razloge nekega dogajanja. V takih primerih si »izmišljujemo« zgodbice in scenarije, ki zapolnijo našo nevednost. Izraz »izmislimo« uporabljam zato, ker te zgodbe pogosto niso resnične, nastanejo na podlagi naših prepričanj in izkušenj in so zato le ene od možnih razlag. Te razlage pa običajno prilagodimo tako, kot nam najbolje ustrezajo.
Zakaj so te zgodbice problematične?
Problem nastane, ko v naše razlage in zgodbice začnemo verjeti. Na ta način si ustvarjamo lastno realnost. Pogosto pa te zgodbice niso konstruktivne in nam ne pomagajo, da bi se nečesa naučili in osebnostno zrasli. So le začasne rešitve za nastale situacije.
Ne rabite jih!
Vse razlage in zgodbice so posledica našega neprestano delujočega uma, ki velikokrat želi prevzeti oblast nad našimi čusti. Vse želimo razjasniti, ker če ne, se počutimo izgubljene. Če si želimo olajšati življenje, si moramo priznati, da veliko večino stvari v življenju nikoli ne bomo zares razumeli. Za vsako stvar namreč obstaja toliko razlag, kolikor obstaja ljudi na svetu.
Prepustimo se …
Veliko boljša vendar pogosto tudi težja pot je zaupanje. Zaupanje, da se vse dogaja tako kot se mora in z določenim namenom. Čeprav tega namena v določenem trenutku morda še ne poznamo ali pa ga nikdar ne bomo, moramo kljub temu zaupati. Naša naloga je, da poslušamo svoje občutke in to, kar nam govori srce, ter pustimo, da se odgovori pojavijo, ko bomo nanje pripravljeni. Ni potrebno, da naši možgani nenehno garajo in iščejo razlage za vsak trenutek. Če bi živeli na tak način, bi težko živeli v trenutku in občutili pravo srečo.
Odgovori v različnih oblikah
Kadar iščemo odgovore, nezavedno pogosto iščemo na napačnih mestih. Oklepamo se naših preteklih izkušenj in prepričanj, ki nas pripeljejo na isto pot in v začarani krog, v katerem smo že nekaj časa. Če želimo osebnostno napredovati, se naučiti lekcij, ki nam jih življenje prinaša in se premakniti dalje v življenju, moramo spoznati, da se nam odgovori pogosto razkrijejo na načine, katere najmanj pričakujemo. Razkrijejo se nam v obliki ljudi in situacij, dogodkov in stvari, ki morda na videz niso povezani z našim vprašanjem. Ko smo dovolj odprti in zaupamo procesu življenja ter proscesu prisotnosti, ugotovimo, da se prav vse v našem življenju povezuje. Takrat spoznamo, da se lahko prepustimo toku življenja, ter da se nam bodo šele takrat skriti odgovori razkrili sami od sebe. Ni potrebno, da razumemo, da si izmišljujemo zgodbice, da druge ljudi sprašujemo za nasvete in mnenja ter brskamo pa naših umih. Ne, vse kar potrebujemo je, da uživamo v vprašanjih, v naši nevednosti in v občutkih, ki se ob tem porajajo. Ljubezni, na primer, nikoli ne moremo zares razumeti, lahko pa jo zelo dobro občutimo in se ji prepustimo. Vsakršno poskušanje razumevanja ljubezni, bi namreč uničilo ves njen čar.
