Čutiti je veliko nestrpnosti
Ko je vroče, večina ljudi postane nestrpnih. Nestrpnost je čutiti v odnosih, kar povzroča konflikte, na cesti, kar terja več nesreč ali na delovnem mesu, kar vpliva na nižjo delovno uspešnost. A največ nestrpnosti je čutiti v ljudeh samih. Ustvarjajo jih temeljni konflikt, konflikti s samim seboj, nestrpnost pa te konflikte še povečuje in jih vzdržuje. Iz kje izvira ta nestrpnost? Kaj jo ustvarja in kaj jo poganja?
Nestrpnost nastaja iz vročine znotraj nas
Kadar nismo v stiku s svojimi čustvi in občutki ali pa so čustva znotraj nas v konfliktu, takrat v naši notranjosti nastaja vročina. Takrat smo nemirni, razdražljivi in nestrpni. Vročina zunaj nas nam onemogoča, da bi od svojih občutkov bežali, tako kot to običajno počnemo. Po navadi se lahko izgubljamo v tisoč in eni aktivnosti, samo da ne bi prišli v stik s seboj. Pretirano delamo, se ukvarjamo s športom, veliko razmišljamo, jemo, potujemo iz enega mesta na drugega, hitimo … Ravno nasprotno pa nas visoke temperature v okolju prisilijo, da se umirimo, prestavimo v prestavo ali 2 nižje in se ozremo vase.
Kaj vse lahko odkrijemo?
Če si dovolimo, da prestavimo v nižjo prestavo ali celo v »ler«, takrat si dovolimo plavati s tokom. Takrat si dovolimo čutiti vročino znotraj nas, jo začnemo sprejemati in hkrati začnemo sprejemati sami sebe. Čustva in misli, ki se pojavijo nas lahko prestrašijo, a če jih ljubeče sprejemamo in ne odrivamo stran od sebe, jih postopoma lahko presežemo. V prvi fazi je potrebno zavedanje, torej da čustva in misli ozavestimo, nato jih sprejmemo in šele tedaj smo jih zmožni sprostiti, transformirati in preseči. Brez zavedanja in ozaveščanja pa sprememba žal ni mogoča.
Kako si prisluhniti in se notranje ohladiti?
Prvi korak je torej, da se uglasimo s seboj, da prisluhnemo glasbi ali hrupu znotraj nas in odpremo ušesa ter čute za to, kar nam želi notranji glas povedati. To lahko storimo, če pozornost od zunaj usmerimo vase. Ni vedno lahko, ampak je možno. V psihologiji poznamo številne tehnike in metode, ki nam pomagajo pri ozaveščanju čustev, misli, občutkov ter vedenj. Ena od njih je kognitivno vedenjska terapija, kjer ozaveščamo, sprejemamo ter spreminjamo naša notranja dogajanja ter vedenje. Postopoma lahko presekamo začarani krog našega delovanja in se naučimo novega, bolj konstruktivnega in za nas bolj podpornega. Ena od tehnik je tudi mindfulness ali na čuječnost usmerjena tehnika, kjer s pomočjo različnih metod usmerjamo pozornost na sedanji trenutek ter nekritično sprejemamo sebe, svoja čustva, občutke in doživljanje danega trenutka.
Kaj nam še lahko pomaga?
Pomagajo nam lahko tudi številne tehnike sproščanja (trebušno dihanje, globoko sproščanje, postopno mišično sproščanje, itd.), telesne vadbe (joga, gibalne terapevtske metode, plesne, glasbene, likovne ali dramske terapije, itd.), meditacija, tehnike usmerjene na telo (sproščanje preko masaže, akupunktura…), ter številne druge tehnike, ki nam omogočajo prihajanje v stik s seboj. Prav tako nam pri stiku s seboj lahko pomagajo aktivnosti v življenju, ki jih radi počnemo in ob katerih čutimo radost, mir, globoko sproščenost ter nekakšno vznesenost, ko skoraj pozabimo na čas in se popolnoma potopimo v trenutek: npr. vrtnarjenje, risanje, petje, igranje inštrumenta, slikanje, sprehod v naravi, druženje z ljubljeno osebo, poslušanje glasbe, plavanje, skrb in druženje z živalmi …
Tako postopoma prihajamo v stik s seboj in znotraj sebe ustvarjamo mir. Potrebna je samo umiritev in dovoljenje, da začutimo blaženost. Potem ni več pomembno ali je zunaj 40 ali 20 stopinj. Mi ostajamo mirni, saj smo znotraj sebe v harmoniji in se hladimo od znotraj navzven.
Uživajmo v tišini znotraj nas
Pot do sebe je proces. Kot otroci smo bili zelo v stiku sami s seboj, vendar smo v veliki večini skozi leta in zaradi pretiranega prilagajanja okolju, ta stik postopoma izgubljali. Dobro je, da se znamo prilagajati okolju v katerem smo, vendar je dobro, da znamo najti tudi stik s seboj, kadar to potrebujemo in predvsem, da se znamo svobodno odločati. Ko »obudimo otroka znotraj sebe«, je kakor, da bi se ponovno rodili. Ovržemo prepričanja, ki nam ne služijo več, svobodneje zadihamo in takrat se v nas rodi potencial ustvarjalnosti. Ko smo v stiku s seboj, smo v stiku tudi z našim srcem. Živimo sebe v vsej polnosti in ne po okviru ter pričakovanjih drugih.
Vse kar je kdorkoli kadarkoli ustvaril lepega na našem planetu, je nastalo na podlagi iskrenega stika z njim samim. V naši notranjosti je potencial neizmerne lepote in božanske ustvarjalnosti. Le odkriti ga moramo, ponovno obuditi ter v polnosti zaživeti.
Ano Jurenec, avtorico tega članka, diplomirano psihologinjo in plesalko lahko kontaktirate na e-mail ana.jurenec@gmail.com. Preko pogovora vam pomaga pri vaši osebnostni rasti ter vas usmerja na življenjski poti ali pa vas preko giba in plesa vodi h globljemu zavedanju sebe, svojega telesa in duševnosti.
