»
/ 7 let ago

Samske ženske so veliko srečnejše kot samski moški, poleg tega pa tudi bolj produktivne.

NOVICE
* This field is required

Ne glede na to, ali si samska ali ne, najpomembneje je to, da si s svojim življenjem zadovoljna, saj te brez tega niti najbolj popolna zveza ne bo osrečila, poleg tega pa sreča in veza niso vedno tesno povezane. Samo zato, ker se je tvoja teta poročila že takoj po srednji šoli in rodila deset otrok, še ne pomeni, da moraš slediti njenim korakom, sprejemanje dejstva, da obstaja tudi življenje, ki ni v paru, pa je prvi korak k sreči.

Samo 6 odstotkov samskih ljudi je nesrečnih

Raziskava spletne strani Match.com, v kateri je bilo udeleženo 5000 ljudi, je odkrila nekaj zanimivih dejstev, saj je pokazala, da je samo 6 odstotkov udeležencev nesrečnih zaradi dejstva, da niso v partnerski zvezi. Samski ljudje med 55 in 64 let ter 21 in 34 let pa spadajo v skupino najsrečnejših ljudi. Raziskava pa je poleg tega potrdila tudi to, da so samske ženske veliko bolj srečne kot samski moški.

Stres povzročajo predvsem pogosta vprašanja o tem, kdaj bo poroka ali družina

64 odstotkov samskih moških in žensk je na svojem delovnem mestu veliko bolj produktivnih, kot takrat, ko so v vezi, poleg tega pa 38 odstotkov anketirancev navaja, da je osamljenost glavni razlog stresa, predvsem zaradi prepogostih vprašanj bližnjih o tem, kdaj bo poroka, družina in otroci.

Tagtags
, ,

Preberite še

Aparigraha – nenavezanost je ena od petih yam ali etičnih pravil življenja in je del Patanjalijevih joga suter (najstarejši zapisi o jogi). Ta yama se nanaša na opuščanje, zapuščanje, odpuščanje stvari, čustev, navad, vzorcev ali odnosov, ki nam ne služijo več.

Se ti je že kdaj zgodilo, da si se po druženju z določenimi ljudi počutila popolnoma brez energije, izžeta, prizadeta ali celo z zlomljenim srcem? Na žalost te moram seznaniti, da si se družila s tako imenovanim čustvenim vampirjem. Čustvenim vampirjem ni mogoče ubežati, nahajajo se povsod okoli nas, lahko pa jih prepoznaš in se “zavaruješ” pred njimi.

Pogostost depresije je realen javnozdravstveni problem, soočanje z njo pa eden največjih zdravstvenih izzivov sodobnega sveta, ugotavlja dekan medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab. Z depresijo se v Sloveniji sooča približno ena od devetih oseb. Problem pa je, da z njo ne znamo živeti, kar kaže visoka samomorilnost, opozarja Švab.

Poletni dopust – nagrada za trdo delo, vrhunec leta, čas, ko si bomo končno lahko odpočili, ko bomo končno lahko nadoknadili vse tisto, za kar med letom ni bilo časa, čas ko bomo lahko sami s seboj in z našimi najdražjimi, ko bomo z otroki zidali gradove iz peska, se ponovno zbližali s partnerjem, obudili spečo strast, če smo samski, pa nekoga spoznali, čas, ko bomo objeti opazovali sončni zahod na rajski plaži …

V teh vročih poletnih dneh nekateri prenašamo vročino lažje, drugi težje. Eden od vzrokov za to so razlike v našem telesnem zdravju, vendar pa vzroki ležijo tudi globlje v naši duševnosti.