Foto: Thinkstock
Za brezpogojno ljubezen je potreben pogum in zaupanje!
Nič na tem svetu ni v naši lasti. Ne stvari, ne ljudje, ne odnosi. Vse je tukaj samo na »posojilo«, zato je velika umetnost da živimo na način, da ničesar in nikogar ne posedujemo. Pogosto nas je strah, da bomo kaj ali koga izgubili. Zaradi tega iščemo načine, kako to stvar ali osebo zadržati pri sebi. V resnici pa ravno s tem, ko podarimo svobodo, osvobodimo sebe ter odnos do osebe, ki jo ljubimo.
Kdor nam je namenjen, bo v našem življenju tudi ostal!
S tem, ko nas skrbi za ljubljeno osebo, jo pogosto nezavedno odrivamo od sebe. Pomembno je, da nudimo prostor v katerem ljubezen lahko raste. Sprejmimo sebe in ljubljeno osebo takšno kot je. Podarimo njej in sebi svobodo. Če nam je oseba namenjena, bo ostala v našem življenju in ne bomo je rabili »priklanjati nase« v strahu, da jo izgubimo.
Na kakšne načine lahko ljubljeno osebo omejujemo?
Osebo, ki jo ljubimo, lahko »priklanjamo nase« na različne načine. Lahko, da ji ne omogočamo fizične svobode ali pa jo čustveno zadržujemo pri sebi. Čustva kot so strah, ljubosumje, posesivnost, sla, nezaupanje, jeza ali žalost, nam onemogočajo, da bi osebo resnično ljubili in da bi ta oseba ljubila nas. Pogosto ni lahko, ko ugotovimo, kako zelo imamo osebo radi in kako zelo je ne želimo izgubiti. Vendar je paradoks v tem, da več svobode kot osebi dajemo, bolj blizu nam je in več je verjetnosti, da bo ostala v naši bližini ter, da bomo z njo razvili pravo in iskreno ljubezen.
Na svet pridemo sami in iz njega sami odidemo
Ljubljena oseba je v našem življenju, da z njo izkušamo ljubezen, da z njo delimo srečo, nežnost, zaupanje, radost, lepe izkušnje in da smo si v oporo, ko hodimo po življenjski poti. Vendar od te osebe ne smemo postati odvisni. Ohranjati je potrebno sebe in v prvi vrsti ljubiti sebe. Zavedajmo se, da ljubljena oseba lahko vsak trenutek odide, tako ali drugače. V našem življenju biva nek čas. Ta čas spoštujmo in ne imejmo ga za samoumevnega. Pokažimo naši ljubljeni osebi, da jo ljubimo in spoštujemo, vendar brez pričakovanj, zahtev, posedovanja in strahu pred izgubo. To pomeni brezpogojno ljubiti.
Vera v ljubezen naj ostaja
Ne glede na to koliko razočaranj smo doživeli v ljubezni, kolikokrat smo prizadeli ali bili prizadeti, upanje naj ostaja. Oprostimo sebi za vse napake in oprostimo drugim, ter bodimo hvaležni za vse lekcije. Ljubezen se zgodi tistim, ki vanjo verjamemo in ki verjamemo v njeno lepoto. Kakor sonce ne poseduje zemlje, a vendar jo osvetljuje in hrani, tako tudi mi ne posedujmo ljubljenih oseb. Raje jih ljubimo na tisoč in en možen način, saj se ljubezen izraža na mnogo različnih načinov. Ne nasedajmo zgodbam drugim, saj vsak od nas piše svojo zgodbo in živi svojo ljubezensko pripoved. Dobro se z dobrim poplača in vsaka ljubezen se zgodi, nadaljuje in živi na svoj način. Prava ljubezen nikoli ne umre. Da ljubezen umre ali se konča je le naša percepcija, ki je pogosto preveč omejena, da bi lahko doumeli in začutili pravo iskrenost in veličino te najmočnejše in najiskrenejše energije, energije brezpogojne ljubezni.
