Foto: Profimedia
Kar veliko pričakovanj je položenih v teh ubogih 14 dni. Znano je, da večja, kot so pričakovanja, več možnosti je, da bomo končali razočarani in zagrenjeni. Pari z dojenčki in majhnimi otroki imajo od dopusta navadno manjša pričakovanja, saj se zavedajo, da to ne bo dopust v pravem pomenu besede, saj ne morejo računa
ti, da se bodo ravno spočili. Navadno upajo na to, da bodo otroci zdravi, da bo vreme zdržalo in da bodo deležni kake urice popoldanskega počitka.
Pomembne so priprave.
Izbira destinacije in usklajevanje pričakovanj
Pomembno je, da se s partnerjem skupaj odločita, kje boste letos dopustovali. Če so vajine želje tako različne, kot hribi in morje, lahko kombinirata. Bodita pozorna, da bo vsak dobil nekaj zase. Upoštevajta tudi želje otrok. Že samo načrtovanje lahko na partnerja oziroma družino deluje povezovalno. Ko izberete destinacijo, se je dobro dogovoriti tudi o pričakovanjih, kako bi vsak od vas rad preživljal dopust. Če mama rada be
re knjige na plaži, oče kolesari, hči si rada ogleduje znamenitosti, sin pa hoče v vodni park, lahko z nekaj prilagodljivosti vsak dobi nekaj zase. Ni treba da ste vsi skupaj 24 ur na dan, lahko se tudi ločite za del dneva, potem pa podelite vsak svojo izkušnjo.
Pakiranje je (sploh pri družinah z majhnimi otroki) lahko izredno zahteven projekt, ki se lahko sprevrže v pravo živčno vojno. Pomaga, da si naredite seznam vseh stvari, ki jih nameravate vzeti s sabo in si nato s partnerjem razdelita, kdo je za kaj zadolžen. Če so otroci dovolj veliki, lahko tudi oni prevzamejo svoj del.
Čustvene priprave
Dopustovanje je lahko čustveno izredno zahtevno, saj so na preizkušnji naši odnosi. Boleče se lahko zavemo odtujenosti med parterjema, ki jo je med letom prikrival natrpan urnik. Zdaj imamo končno čas, da se pošteno skregamo, na dan lahko pridejo stare zamere. Lahko nastopi praznina, ko imamo s partnerjem ves čas na svetu, pa ne vemo, o čem bi se pogovarjali, kaj bi lahko skupaj počeli. Otroci (če jih imamo) to stisko intuitivno zaznajo in nas “odrešijo” s svojimi zahtevami, nagajanjem, iskanjem pozornosti. Potem se lahko povežeta v tem, da se skupaj pritožujeta nad njimi.
Na dopustu nemalokrat pride na dan tudi nezvestoba, saj so naši mobilniki bolj na očeh in komunikacijo težje skrijemo. Težko prikrijemo tudi razne odvisnosti, kot so alkoholizem, igre na srečo, internetna pornografija itd. Taka razkritja ne uničijo le dopusta, ampak grobo zamajejo in pod vprašaj postavijo celoten partnerski odnos. Septembra se navadno poveča potreba pa partnerski in individualni terapiji.
Tudi, če stvari niso tako drastične, partnerja lahko doživljata čustveno stisko, ker se ne zmoreta uskladiti glede potrebe po bližini in avtonomiji. Moški bi na primer rad v miru bral svoj časopis, ženska pa bi se rada pogovarjala, crkljala. Ona bi se rada zbliževala, on bi bil rad sam s seboj. Seveda je lahko tudi obratno. Ona se počuti prezrto, neljubljeno, žalostno in jezno, ker njene čustvene potrebe niso zadovoljene. Nazadnje izbruhne na partnerja, da je egoist, dolgočasnež, da skratka ni nič od njega. On se počuti grobo napadenega, še bolj se potegne vase in se zateče v lokal, kjer bo lahko končno v miru bral svoj časopis. Bolj, ko se on umika, bolj jezna in napadalna postaja ona in dopust se lahko sprevrže v nočno moro. Kar je seveda velika škoda, saj bi zadevo lahko povsem elegantno rešila.
Če bi on na primer rekel: “Srček, vem, da bi se rada pogovarjala, ampak zdajle res rabim eno uro zase, želim si samo v miru prebrati tale časopis, potem se lahko pogovarjava ali kaj skupaj počneva.” In, če bi ona, namesto, da ga žali in nanj bruha svojo jezo rekla: “Veš dragi, ko takole bereš časopis, se počutim kar nekam osamljeno in prezrto. Ne morem si pomagati, ampak želim si, da bi se pogovarjala in kaj skupaj počela.” Umetnost v razmerju je prav vzdrževanje ravnotežja med povezanostjo in avtonomijo in če vama to uspe, sta naredila že zelo veliko. Ključnega pomena je, da v odnosu ustvarita dovolj čustvene varnosti, da sta drug pred drugim lahko odprta in ranljiva. Tako se bosta izognila številnim nesporazumom, grdim prepirom, ki izpodjedajo ljubezen in vodijo v zamero ter odtujenost.
“Mami, dolgčas mi je.”
Starši, ki odhajate na dopust z edincem/edinko, ste najbrž pred večjim izzivom kot tisti, ki imate več otrok. Seveda, če so takšne starosti, da se lahko skupaj igrajo. Če imate občutek, da bo vaš otrok na dopustu osamljen in nenehno zahteval vašo pozornost, poskrbite, da boste v bližini drugih družin, kje si bo lahko poiskal družbo. Elegantna rešitev je tudi skupno dopustovanje dveh ali večih družin. Ne glede na situacijo pa vam otroka ni treba nenehno animirati. Če reče: “Dolgčas mi je,” vam ni treba takoj skočiti pokonci in ga zabavati. S tem mu odvzamete možnost, da je kreativen in se sam domisli, kaj bi lahko počel. S tem razvija domišljijo, samostojnost in samozavest. Namesto tega mu lahko odgovorite: “Nič hudega ni, če ti je malo dolgčas. Prepričana sem, da se lahko domisliš, kaj bi lahko počel.”
Sami na dopustu
Če so pri parih in družinah na preizkušnji odnosi, pa se samski nasprotno lahko boleče zavedo pomanjkanja le teh. Ljudje, ki so samski po lastni izbiri in radi dopustujejo sami, s tem navadno nimajo težav. Če pa ste med tistimi, ki si želijo partnerja in družine ter neradi dopustujete sami, pa vam načrtovanje poletnega dopusta lahko prinese nemalo stiske. Morda si zastavljate vprašanje: S kom naj grem na dopust? Možnosti je več. Morda imate kakega samskega prijatelja, družbo, morda si lahko poiščete sopotnika na enem od internetnih forumov, se udeležite organiziranega potovanje za samske, lahko greste v poletno šolo surfanja, učenja tujega jezika … vendar je dobro, da si prej zastavite vprašanje: Zakaj si ne želim sam/a na dopust?Obstajajo namreč številne prednosti solo dopustovanja. Spakirate kot bi mignil. Odidete lahko kamorkoli želite in počnete, kar se vam zljubi. Če si boste želeli družbe, boste verjetno bolj odprti in ni izključeno, da boste na potovanju koga spoznali. Oditi na dopust z nekom, ki nam morda ne ustreza najbolje, samo zato, da ne bi bili sami, je recept za katastrofo. Če vas skrbi, da se boste ob pogledu na družine in pare počutili še bolj osamljene, se spomnite na zgornji del tega članka; ni vse tako romantično, kot se zdi na prvi pogled. Zavistni pogledi utrujenih staršev, ko boste brezskrbno ležali na plaži s knjigo v roki, vam bodo to potrdili.
Kjerkoli boste že dopustovali; sami, s prijatelji, s partnerjem ali z družino, vam iz srca želim, da si odpočijete in se povežete sami s sabo in svojimi dragimi. To je namreč bistvo dopusta.
Marija Remškar
zakonska in družinska terapevtka
