Bližina drugih je enako vredna, kot čas, ki ga imamo le zase!
Pogosto ljudje razmišljamo, da kadar imamo vsega dovolj ali ko dosežemo neko skrajno točko, potrebujemo čas zase. Verjetno si si že kdaj zaželela, da bi odpotovala daleč stran, zamenjala okolje, spremenila družbo, našla novega partnerja itd. Včasih je sprememba resnično potrebna, včasih pa se le ne želimo soočiti sami s seboj in želimo pred seboj zbežati. Vendar pogosto bomo na podobne težave naleteli v drugih situacijah in odnosih.
Kadar vztrajamo v odnosih, ko je težko, napredujemo osebnostno
Če pa namesto bega izberemo soočenje s težavo, pogovor, razumevanje, toplino, brezpogojno ljubezen do sebe in drugih, odpuščanje, podporo itd., hkrati izberemo rast, moč in napredek. Življenje nam namreč vedno na pot pošlje le situacije in ljudi, na katere smo v danem trenutku tako ali drugače pripravljeni in s katerimi se lahko soočimo. Čeprav mislimo, da nimamo dovolj moči, nas bo dana situacija naučila nečesa novega in v nas odkrila nove potenciale, katerih še ne poznamo.
Vsaka sprememba je kakor vozilo na poti k naši transformaciji!
Zato je pomembno da prav vsako situacijo, ljudi, dogodke, ki pridejo na našo pot »objamemo« z ljubečimi rokami in sprejmemo z vsem srcem. Na našo pot so prišli z razlogom, da se nekaj naučimo, da zrastemo in postanemo še bolj ljubeči in razumevajoči ljudje. Čeprav si nekaterih stvari ne znamo razložiti, moramo vsakodnevno vaditi zaupanje. Zaupanje v sebe, v svojo dušo in v življenje, ki se vedno odvija tako kot je za nas in za naše najbljižje najboljše. Le prepustimo se, se zahvalimo in dopustimo da živimo. Ne upirajmo se. Življenje in naša pot bo tako veliko prijetnejša in bolj radostna.
Življenje so valovi, uživajmo v spustih in dvigih!
Kot val, ki se mora poglobiti nizko, da se lahko z vso možjo dvigne, tudi mi kdaj »plavamo« nižje in raziskujemo globine, da se lahko nato z vso močjo zavihtimo v višave. Tako deluje narava. Tako noč kot tudi dan imata svoj čar, tako dež kot sonce sta pomembna za rast in življenje rastlin, tako mir kot radostnost sta potrebna za harmonijo in tako solze kakor smeh so potrebne za življenje. Uživaj vsak trenutek in daj vsakemu trenutku enako vrednost. Uživaj tako v čakanju kot v trenutku ko se željeno zgodi in spoštuj »slabe in težje« trenutke enako, kot se veseliš lepih trenutkov, saj eno brez drugega ne more obstajati in vsako te uči, vse te krepi. Bodi modra in se uči iz napak, prav tako pa se uči iz uspehov. Vse to te oblikuje.
Ko poglobiš odnos z drugimi, poglobiš odnos sama s seboj! Postajaš močnejša!
Zato uživaj v bližini drugih, tudi kadar je težko. Prišli bodo trenutki, ko bo lažje in takrat se boš smejala težavam, preko katerih si šla. Ugotovila boš, da si poglobila odnose, pa naj bodo to družinski, prijateljski, partnerski ali katerikoli drugi. Hkrati pa si poglobila odnos tudi sama s seboj. Kadar zbežiš, pa ostane grenek priokus. Ostane nekaj, kar ni dokončano in vedno te »vleče« nazaj. To moraš predelati sama pri sebi, se vrniti v odnos ali pa podobno doživeti v novih odnosih, v podobni situaciji a z drugimi »igralci«. Nekaterim stvarem v življenju pač ne moreš ubežati, edina rešitev je soočenje. To pa zahteva brezpogojno sprejemanje, ljubezen in dopuščanje življenja, da teče kakor mu je namenjeno. Sprosti se, nič ni pod nadzorom.