Ste mednarodno priznana jogistka z večletnimi izkušnjami v jogi. Kje ste si nabirali svoja znanja in kaj je vse potrebno, da prideš do tega?
Sama sebe smatram za večnega učenca, kar pomeni, da vse kar se naučim in ustvarim želim vedno vedeti še več in ustvariti še boljše. Mogoče je ravno to tisto, kar me je pripeljalo do tega. Moj cilj je bil v življenju početi tisto kar me osrečuje in dopolnjuje in ravno joga, ples in manekenstvo, so zagotovo združitev tistega, kar rada počnem, kar počnem z dušo, srcem in telesom. Svoje znanje sem nabirala pri različnih jogijskih učiteljih, kot že omenjeno v Sloveniji, Ameriki in pa seveda v Aziji in drugje po Evropi. Trenutno sem bolj aktivna v Sloveniji, saj imam dva sinova, triletnega sina Jaka in desetmesečnega dojenčka Tjaša, ravno zato trenutno večinoma delujem v Sloveniji in ker živim blizu meje z Avstrijo in Italijo, tudi v bližnjih krajih v le-teh sosednih državah. Sama menim, da je delo jogijskega učitelja pomembno delo, saj prenašamo večtisočletno tradicijo naprej in pri tem ustvarjamo modifikacije in nove stile joge, sploh na zahodu, kjer jogo dojemamo drugače, kot na vzhodu.
S svojimi izobraževanji, tečaji in delavnicami želim ljudem ponuditi nekaj več (ne le jogo kot neko telesno vadbo), in sicer da bi ljudje pričeli raziskovati svoje telo na drugačen način, vkomponirali jogo v svoj način mišljenja in da bi pozitivne učinke joge pripomogle k čim boljšemu zdravju vadečih. To ljudje začutijo in moja jogijska pot se nadaljuje ravno in predvsem zaradi njih. Še sama ne morem verjeti, da je moje delo prepoznavno tudi v tujini in da me vabijo, kot govorko na mednarodne kongrese in delavnice, saj tako lahko prispevam k širjenju svojega znanja in dolgoletnih izkušenj naprej. Vem, da me čaka še veliko izzivov in še dolga pot do uresničenja vseh mojih gorečih želja, da se naučim določenih stilov in dodelam že osvojeno znanje, a ravno to me veseli, saj me ravno te izzivi navdušujejo in mi dajo inspiracijo za moje nadaljnjo ustvarjanje.
Svoja znanja si nabirate tudi drugod po svetu. Kje vse ste bili in kje so največji centri za tovrstna izobraževanja?
Vsakodnevno se število tečajev, delavnic in centrov za jogo povečuje, kar me po eni strani navdaja z radostjo, da se joga širi po svetu in tudi vedno več ljudi se ukvarja z jogo. Centrov za izobraževanje je po svetu je veliko. Sama sem določene tečaje opravila v Sloveniji, drugače pa sem z jogo pričela deset let nazaj, ko je bila joga še povsem neznanka v slovenskem prostoru in sem večino tečajev opravila v tujini, vse od Indije, Amerike in drugod po Evropi. Moji začetki segajo v čas, ko joga še ni bila tako razširjena po Sloveniji in če samo pomislim na delo, ki ga je bilo potrebno vnesti že našim predhodnim slovenskim jogistom in moj trud, ki sem ga vložila v to, kako približati jogo ljudem, vam povem, da mi je včasih prav nenavadno, kako so joga, meditacija in vegetarijanstvo postali prav trend. Zelo sem vesela, da se joga in želja po učenju joge širita, me to navdahne z veseljem, ne le zaradi mojega kluba, ampak tudi zaradi vseh ljudi, ki si lahko ravno z jogo izboljšajo zdravstveno stanje, počutje oz. kvaliteto življenja.
Kot mamica ste tudi ugotovili, da ni bilo kaj veliko gradiva o jogi za nosečnice. Tako je tudi nastala vaša prva knjiga?
Tako je. Ravno moja nosečnost je še dodatno spodbudila moje ustvarjanje za nosečnice in mamice. Moje prvo delo Joga za nosečnice je bilo izdano leta 2015, in je bilo sprva mišljeno, kot gradivo za moje tečajnice, katerim sem želela ponuditi nekaj več, saj na delavnicah in tečajih ne uspemo vsega predelati in sem želela, da bi imele možnost se o jogi za nosečnice poučiti tudi na drugačen način. Ker pa je bilo z izdajo skripte toliko dela, kot z izdajo knjige, sem se odločila, da bom svoj koncept vadbe joge za nosečnice delila s širšo publiko, in sicer izdala v obliki knjige. Knjiga je bila tako dobro sprejeta, da se zanjo zanima tudi tujina in je že v postopku prevajanja v nemščino.
Sledilo je tudi nadaljevanje če se ne motim ali?
Zaradi izredno dobrega odziva in povpraševanja je nastalo delo, kot nekakšno nadaljevanje, in sicer knjiga z naslovom Joga mami in dojenček, ki je izšlo le leto kasneje, in sicer leta 2016. V tem knjižnem delu se osredotočam, kako lahko mamice aktivno in varno preživijo čas skupaj s svojimi dojenčki in kako se lahko povrnejo v svojo formo, kot so jo imele pred porodom. V letošnjem letu pa sledi še delo Joga za najmlajše, ki je namenjeno našim najmlajšim jogistom in zaobsega tudi znanje baby handlinga, saj na delavnicah opažam, da je pomanjkanje znanja z ravnanjem z dojenčkom lahko tudi usodna za dojenčkov razvoj. Pri vseh mojih knjižnih delim sem se povezala z različnimi specialisti tudi iz področja medicine, saj želim bralcem nuditi le tisto kvalitetno in preverjeno znanje ter jim ponuditi čim bolj širok spekter znanja o nosečnosti, okrevanju po porodu in tudi kako pravilno skrbeti za dojenčka (znanje baby handlinga). Pri mojem delu je sodelovala tudi predstojnica oddelka za ginekologijo in porodništvo v Splošni bolnišnici Jesenice, zdravnica in Ženska leta 2016 Eva Macun, ki je podala svoje strokovno mnenje o jogi in vadbi med nosečnostjo in o okrevanju po porodu.
Kot edina slovenska tekmovalka, ste se udeležili tudi OI v Nepalu. Kako vi vse to doživljate in kaj vam je nastop na OI pomenil?
Res je, zame je to predstavljalo nepopisljiv izziv in osebno srečo, da me je doletela taka čast, in sicer da sem kot edina slovenska tekmovalka na jogijskih olimpijskih igrah dosegla drugo mesto. Veliko mi pomeni že biti del takega tekmovanja, saj je že za samo udeležbo na tekmovanju izpolniti kar nekaj določenih kategorij. Konkurenca je bila huda, a sem se sama na nastop odlično pripravila. Biti del takega dogodka pa je velikega pomena tudi za zgodovino jogijske sfere v svetovnem in slovenskem merilu, meni osebno pa vliva občutek hvaležnosti, da je pred menoj tako izjemen izziv, ki mi daje dodatno potrditev, da nekaj, kar res rada počnem, počnem kvalitetno – tudi v svetovnem merilu.
V Pragi pa ste se udeležile Evropskega prvenstva joge in zmagali. Kakšni so občutki po še eni veliki zmagi v letošnjem letu?
V Pragi sem se udeležila prvenstva in sem ponovno lahko dokazala, kaj zmorem. Združila sem desetletne izkušnje na področju joge, ljubezen do nastopanja in elegantnost gibanja, kar sem pridobila z manekenstvom in plesom. Občutki po takšnem dosežku so seveda neverjetni in zelo sem hvaležna, da sem bila lahko del takšnega izziva, saj je za sam nastop na tovrstnem tekmovanju potrebno marsikaj pokazati in tudi prejeti uradno povabilo, s katerim se šele lahko prijavi na prvenstvo.
Kakšni so vaši nadaljnji načrti? Se vam obetajo novi podvigi?
V bližnji prihodnosti me čaka kar nekaj festivalov, med drugim učim jogo na Metaldays in na drugih podobnih mednarodnih festivalih. Pripravljam delavnice za tekoče leto za mamice, nosečnice in dojenčke ter vzpostavljam online programe, ki bodo na voljo že od jeseni naprej. Nato pa nadaljujem z intenzivnimi pripravami na Svetovno prvenstvo joge, ki pa bo letos potekalo na Kitajskem. Idej, projektov in novih izzivov mi nikoli ne zmanjka, saj to kar počnem, počnem s srcem, kar ljudje tudi začutijo in se z veseljem vračajo na moje dogodke, jaz pa jim želim vedno znova ponuditi le najboljše.
