Foto: Profimedia
V analizi poročanja o koronavirusu, ki je zajela obdobje od 3. februarja do 30. marca, so v zadnjem tednu februarja zaznali izjemno, desetkratno rast števila objav z omembo besede panika, in sicer se je v tistem tednu beseda panika razširjala obsežneje kot število vseh objav o koronavirusu.
Število vseh objav o koronavirusu je tisti teden preseglo 4500 (teden prej jih je bilo okoli 1400), v več kot 900 objavah pa je bila uporabljena beseda panika (teden prej v okoli 90). Delež objav z omembo panike med vsemi objavami o koronavirusu se je tako v enem tednu povečal za 13 odstotnih točk, s sedmih na 20 odstotkov. Največkrat pa se je beseda pojavila v zanikani obliki, torej: brez panike.
Na začetku marca, ko se je virus dejansko pojavil tudi na domačem pragu, pa so po ugotovitvah analize krizni govorci in novinarji besedo uporabljali bolj selektivno. Količina objav o koronavirusu je ostala na podobni ravni, in sicer okoli 4700, število objav z omembo panike pa se je skoraj prepolovilo.
V drugem tednu marca, ko smo skupaj z novimi kriznimi govorci dobili izredne razmere, se je skupno število objav o koronavirusu povečalo za trikrat, in sicer na okoli 12.600, število objav s prisotnostjo besede panika pa se je povečalo z manjšo intenzivnostjo, in sicer za dvakrat na okoli 1100.
V tretjem tednu marca je poročanje o koronavirusu z vpeljavo raznovrstnih ukrepov, prvimi domačimi žrtvami in globalizacijo krize doseglo svoj vrhunec s skoraj 17.000 objavami. Uporaba besede panika rasti ni sledila, upadla je za četrtino.
Trend upadanja omembe panike se je nadaljeval tudi pretekli teden, število se je znova zmanjšalo za četrtino. Prav tako se je zmanjšalo število objav o koronavirusu, in sicer na okoli 14.500.
