Žalec v zlatu časa – rimska cesta in nekropola

Pred več kot 4000 leti, v bronasti dobi, je tod mimo vodila jantarska pot iz Baltika v Italijo, 2000 let kasneje jo je nasledila rimska cesta, še posebej pomembna zato, ker so ob njej živeli mnogi veljaki tedanje dobe.

Nekropola

Njene sledi so vidne še danes in bližnji Šempeter in predvsem njihovo izjemno aktivno turistično društvo, čuva enega najpomembnejših arheoloških spomenikov v Sloveniji. Rimska nekropola je mnogo več od starega grobišča, je eden lepših antičnih parkov v Evropi. Podarite si ogled prostora, kjer trenutek časa, ki opominja na minljivost in nas svojevrstno determinira, poklanja oazo nenavadnega doživetja. Potem, ko so leta 1952 slučajno naleteli na prve pomnike preteklosti, so odkopali preko 100 družinskih grobnic z izjemnimi reliefi.

Zeleni storžki tkejo nit turizma: Fontana Zeleno zlato in Muzej hmeljarstva

Zagotovo so očarljive trške hiše v prenovljenem srcu mesta prve, ki pripovedujejo zgodbo hmeljarske dediščine. Nekoč, ko so hmelj obirali še ročno, se je konec avgusta v Žalec in okolico zgrnilo preko trideset tisoč obirovcev iz socialno slabše stoječih okolij bližnjih držav. Hmelj se je obiralo od zore do mraka in pri tem polnilo 30-litrske lesene škafe, ki so zagotavljali balete (kovinske ali papirne), ki so jih ob koncu zamenjali za denar. Stroji so zamenjali ljudi, hmelj pa je ostal in dobro začinil življenje Žalca.

Vsi danes poznamo prvo fontano piva na svetu, ki se jo splača obiskati v vsakem vremenu.

Fontana Zeleno zlato je bila zgrajena s pomočjo sredstev Jackpota (200.000 Eur, ki jih je občina pridobila iz polletne vezave na loteriji pridobljenega denarja – glavnino so porabili za prenovo mestnega trga in drugih projektov), sredstvi donatorjev (podjetij in posameznikov v višini 200.000 Eur) ter 90.000 Euri, ki jih je prispevala občina.

Poskusite različna piva in obdržite vrček za spomin

Sredi mestnega parka stoječa fontana je prostor, sestavljen iz dveh virov. Prvega – vodnega, ki je posvečen vodi kot veliki prednosti in posebnosti Slovenije in drugega, kjer iz šestih kovinskih stolpov priteka pivo. Šest različnih. Doživetje barv in okusov za 8 eur zagotavlja ličen vrček po zasnovi Oskarja kogoja in degustacijo šestih piv.

Posušen in briketiran hmelj ter svetli (za svetla piva) in temni (za poltemna in temna piva) ječmen.

V nekdanji sušilnici hmelja je danes urejen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, brez katerega obiska nikar ne zapuščajte Žalca.

Zelena roža Žalca – hmelj

Plemenita in znamenita zelena roža je na rodovitnih tleh blizu Žalca najprej vzbrstela na poljih okoli graščine Novo Celje, na cesti proti Petrovčam. Dvorec, eden najlepših baročnih arhitekturnih stvaritev pri nas, je na mestu prejšnjega, sredi 18. st., postavil grof Gaisruck in se pri tem vzoroval po dunajskem Schönbrunnu. Ko je lastnik graščine sto let zatem postal oče pesnice Fany Hausmann, so na njegovih posestvih v 60-tih letih 19. st. začeli gojiti hmelj. Na način kot so ga gojile južnonemške dežele Baden-Württemberg, kar je začetek hmeljarstva pri nas. Potem so znamenita hmeljska polja pljusknila vsenaokrog po rodovitni zemlji. Danes je tam več kot 221 pridelovalcev hmelja. Slovenija pa kar več kot 90 odstotkov hmelja izvozi.

Žalec sta na svetovni zemljevid hmeljarstva in pivovarstva postavila hmeljar Janez Hausenbichler in prvi žalski pivovar Simon Kukec, ki je že v 19. stoletju zvaril močno in višje alkoholno pivo, ki mu takrat ni bilo para. Še danes predstavlja pravo doživetje!

Objem vode – modra tiara Žalca in Jama Pekel

Sprehodi po številnih označenih poteh za sprehode in pohode ter kolesarjenje potekajo ob hmelju, travnikih in vodi. Vabi Bio park Nivo, ribnik Vrbje – del zaščitenega območja Natura 2000, Steska, Tajht, pa Savinja… In potem je tu tista posebna zaplata krasa, ki je zašla ob rob rodovitnih polj in se okrasila s potokom Ponikvica. Ta si potem, ko steče skozi čas izklesano podzemno jamo, nadene ime Peklenščica. Jami so ime nadeli predniki, ki so s strahospoštovanjem zrli v skalno žrelo iz katerega se je takrat, ko so bile zunanje temperature nižje od temperature v luknji, sukljal nerazložljivi dim. In skalna podoba peklenščka, ki podpira vhod (seveda z malce fantazije), je izjemni atrakciji dala ime. Stopite vanjo, ob potoku, ki se vije iz prostora v prostor, postojte ob najvišjem podzemnem slapu v Sloveniji in stopajte proti vrhu jame, ki ga zastirajo zavese stalaktitov in drugih kraških briljantov. Doživetje je veličastno in vprašaš se, zakaj poznaš le Postojnsko jamo in druge, ki jih navadno omenjamo pri kraškoh posebnostih Slovenije.

Čas za brbončice

Ko boste želeli novo kulinarično doživetje, ga poiščite v Žalcu. Danes povsod po Žalcu ponujajo sodobno različico Kukca, in ta temelji na prvotni recepturi. Piko na i zagotavlja termalna voda, ključna sestavini tega piva. Gostilna Privošnik je stara furmanska gostilna s tradicijonalnimi jedmi.

Restavracija Galerija okusov v baročnem parku Novo Celje, tik dvorca, je poskus razvajanja po novi modi kuhinje. Kmeki turizmi v okolici čarajo okuse tradicionalnih jedi Savinjske doline in postrežejo tudi s čisto pravo »obirovsko južino«, ko na mizo prinesejo tople murke s kislo smetano in zabeljenim stročjim fižolom, kar je bilo nekoč na dnevnem jedilniku obirovcev hmelja

Hmelj so že v srednjem veku uporabljali za »čiščenje krvi«, pospeševanje menstruacije in pomirjanje, od 8. st. ga gojijo tudi za izdelavo piva. Ljudska medicina ga ceni zaradi njegovih pomirjevalnih učinkov, vpliva na boljše spanje, prebavo, spodbujanje teka in spodbujanje menstruacije.

Lavender Hill Eco Resort

Odpri galerijo

Odkrijte čarobni Žalec in globoko vdihnite življenje 1 / 3

Lahko bi rekli, da gre za kmetijo s sobami in apartmaji. Lahko bi rekli, da gre za odštekano turistično destinacijo. Lahko rečemo, da gre za kraj sredi narave, ki kot krona briljira na samotnem hribu zastrtim z gozdom in zroč v zeleno morje travnikov, pašnikov in gozdičkov pod seboj. Lavanda sredi Savinjske doline? Pridite, da boste izvedeli več o nekdanjih italijanskih lastnikih in na lokaciji, 4 kilometre nad Polzelo, spoznali človeka, ki je zastavil turizem čisto po svoje. Pet let in tri mesece je potem, ko je odpovedal dobro službo in prodal svojo hišo, prečesaval modri planet. Zdaj je nazaj in svojemu bregu, ki je bil kot zgodba o Trnjulčici, nadel zlato turistično tiar. Les! Ta je povsod. Diha domačnost, varnost in bližino dobrih ljudi. Dejan Glavnik je zastavil svpj kraljevski breg za ljudi, ki potrebujejo odmik, zdravje in zgodbo narave. Zajtrke pripravlja sam, seveda iz sestavin okoliških kmetij in na vprašanje, kje je srečal najlepše ženske povedal: »V Ameriki so to Bolivijke, v Afriki Namibijke, v Aziji Južnokorejke in v Evropi – Slovenke«!
Besedilo in foto: Renata Picej

Foto Lavender Hill: Edi Masnec

Informacije: TIC Žalec: zkst.tic@siol.net

Lavender Hill: info@lavenderhill.si