Foto: Profimedia
Tako po svetu kot v Sloveniji število sladkornih bolnikov vztrajno narašča
Število sladkornih bolnikov tako pri nas kot po svetu vztrajno narašča. Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v letu 2016 znašal 6,9 odstotka. Sladkorna bolezen je zato pomemben javnozdravstveni izziv, ki terja učinkovite ukrepe.
V okviru nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020 je bilo po oceni stroke narejenih že veliko korakov v smeri boljšega obvladovanja te kronične bolezni. Še vedno pa ostajajo okoliščine, ki jim bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti. Med njimi so tudi očitne regijske razlike.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljamo velike razlike med regijami. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter na nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter z najmanjšo prevalenco v Goriški regiji.
Za boljše obvladovanje sladkorne bolezni nujni natančni in celoviti podatki
Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več med seboj povezanih dejavnikov, so aktivnosti NIJZ izrazito usmerjene v pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni.
Razlogi za povečevanje števila sladkornih bolnikov so demografsko staranje, daljša življenjska doba ter manjša umrljivost splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večji delež odkrite sladkorne bolezni in izboljšano zdravljenje ter večja razširjenost dejavnikov tveganja, kot sta npr. debelost in zmanjšana telesna aktivnost.
Obenem se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja tudi med prebivalstvom srednjih let in zbolevajo vedno mlajši. O razširjenosti sladkorne bolezni govorijo podatki o izdanih zdravilih. V Sloveniji je leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb, torej dobra tretjina več.
Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let. Po ocenah stroke je sladkorna bolezen prepoznana le pri polovici oseb s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. V Sloveniji je okoli 50.000 oseb, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen.
Foto: Profimedia
Iz organizacij bolnikov pozivi k pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju
Predstavniki zveze društev diabetikov ter društva za zdravje srca in ožilja so pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni znova pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je namreč bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne.
Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni namreč pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o “sladkorno-srčno-žilnih boleznih”.
Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Tako ima po rezultatih mednarodnih medicinskih raziskav oseba s sladkorno boleznijo tipa 2 v primerjavi z osebo, ki te bolezni nima, od dva do šestkrat večjo verjetnost smrti zaradi srčne in možganske kapi.
Sladkorna bolezen lahko dolgo ostane neodkrita
Ker pri sladkorni bolezni tipa 2 značilni simptomi pogosto niso izraženi, ta lahko dolgo ostane neodkrita. V društvu in zvezi so skupaj oblikovali pobudo Zmanjšajmo polovico, s katero želijo združiti vse vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjili zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni.
Delež neodkritih sladkornih bolnikov je lahko tudi v razvitih državah do tretjine vseh obolelih. Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Dolgoročni cilj omenjene pobude je prepoloviti število oseb, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen.
Stroka opozarja tudi na debelost, ki je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni ter glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih.
Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.
