Foto: thinkstock
Znova vam predstavljamo zgodbo mame, ki ji je cepljenje otroka spremenilo življenje. In ni edina. V Sloveniji se je zgodila civilna družba, ki zahteva odpravo stare režimske zakonodaje o nalezljivih boleznih – odpravo obveznega cepljenja. Starši, ki ne želijo cepiti svojih otrok, so deležni pritiskov, žaljivk, groženj, soočajo se z represijo v upravnih postopkih in nekateri z denarnimi kaznimi. Zgodbe objavljamo z namenom, da bi razsvetlile, kaj se dogaja in zakaj, ter da bi v vročo slovensko javno razpravo o cepljenju otrok vnesle več strpnosti in medsebojnega razumevanja. Dopustimo, da ima vsak starš za svoje odločitve lahko svoje osebne razloge.
Preberite, kaj je napisala mamica, ki je ena od staršev, ki svojih zgodb ne skrivajo, odkrito govorijo o razlogih, zakaj gredo tako daleč, zakaj so pripravljeni tvegati postopke pri inšpektorjih in na sodiščih, kaj se skriva v ozadju njihovih na prvi pogled precej osupljivih odločitev.
Ostala je lepa mala gluha deklica
Zakaj ne cepim? Ker imam znanko mojih let, ki je točno od dne, ko so jo cepili, izgubila 100% sluha. Lepa, visoka, super inteligentna. Dobila je visoko vročino, komaj preživela, ostala gluha lepa mala deklica. Drugič, vedno ko so me cepili, se mi je sprožila vročina do bledenja. Otekli so mi udi in bolečine sem imela v sklepih tiste roke še mesece. Hudo, če želiš plesati balet. Noge ali roke so pač nujne. Zadnje cepljenje v osnovni šoli: pojavi se mi huda alergija. Kako naj dokažem, da je cepivo deklico razvojno zavrlo in vplivalo na njene možgane?
Januarja sem rodila hčerkico (prvi otrok). Vse je bilo v redu, sama je že držala glavico in veliko je čebljala, tudi že zloge. Prvo cepljenje sva imeli 3. maja; jokala ni, vročine ni bilo, mesto vboda ni bilo nikoli rdeče ali kaj podobnega. Dva dni vse brez problema, nato pa apatičnost, veliko je spala, zdelo se mi je, da teže in hitreje diha, ni kazala nikakršnega zanimanja za njej najljubše igrače ali osebe in popolnoma je prenehala s čebljanjem. Po dveh dnevih so se zadeve normalizirale, le čebljanje je ostalo na mrtvi točki, zato sva se odpravili nazaj k pediatrinji.
“Odvihrala” sem nazaj k pediatrinji in zahtevala, naj nekaj vendarle naredi
Poslala naju je v bolnišnico, da bi naju čez noč obdržali, vendar so naju le pregledali, ji vzeli kri in naju poslali domov. Zatrdili so mi, da je razvita kot vsak normalni trimesečni otrok, jaz pa jim nisem mogla dopovedati, da je 90% drugačna. Odšli sva domov z napotki za dojenje in nego kože?! Izvidov krvi nisem nikoli videla. Opazila sem, da se mala muči, da bi iz sebe spravila kak glas, vendar ni šlo. Kdaj je bila že popolnoma solzna, vendar glasu od nikoder. Ne morem vam razložiti, kako vidno se je mučila, zraven pa zaskrbljenost cele družine… Ker se po enem mesecu stvari niso izboljšale (vmes sem naletela na skupino staršev za svobodo odločanja), sem “odvihrala” nazaj k pediatrinji in zahtevala, naj se nekaj vendarle naredi, ker da je punčka le še senca sebe. Dobili sva napotnico za alergologa v Ljubljani (17. 9.).
Po pravici povedano sem zmedena, prestrašena
Sprva je tudi pediatrinja trdila, da je “normalna”, ko pa sem ji začela razlagati vsa moja opažanja, mi je dejala, da mi verjame, ter da jo očitno dobro opazujem… da je sicer njen prvi tak primer, a da gre verjetno za kaj nevrološkega. V skupini sem opazila nasvet, naj bomo diplomatski, zato tudi nisem nikoli rekla, da sem proti cepljenju, le da me je (glede na prvotno reakcijo) pošteno strah. Zato smo se zmenili, da za enkrat ne cepimo. Vprašala sem jo, kaj lahko pričakujem v Ljubljani, pa je rekla, da ne ve. Omenila mi je cepljenje pod nadzorom – ne vem, kaj naj bi to pomagalo, saj se je reakcija tudi prvič pojavila šele po dveh dneh. V sredini junija je imela deklica obdobje potiskanja rokic v usta in takrat je končno iz sebe spravila nekaj glasu… od takrat smo počasi napredovali, tako da se danes oglaša brez pomoči v ustih. Po pravici povedano sem zmedena, prestrašena. Nihče mi ne zna povedati, kaj lahko pričakujem, ali bo hčerkica imela kakšne posledice. Skrbi me tudi, da me ne bo nihče jemal resno. Alergijo na cepiva lahko dokažeš/pokažeš, toda kako naj septembra dokažem, da mala dva meseca ni mogla spraviti glasu iz sebe? V dveh mesecih ni spravila skupaj toliko, kot prej v enem dopoldnevu.
