Presna hrana je gurmanska reč! (foto: arhiv Barbare Radojlovič)
Gourmet presna hrana je pravo odkritje!
Običajno si presnojedca predstavljamo kot nekoga, ki grizlja sadje, oreške in navadno zeleno solato. Potem pa pridemo na spletno stran Barbare Radojlovič, barbarella.si, in smo čisto fascinirani: v svet gurmanske presne hrane nas popeljejo čudovite fotografije mojstrsko pripravljenih in dekoriranih jedi, pospremljene z recepti, ob katerih se nam pocedijo sline, da si zaželimo sveže špinače, sočnih fig, sladkih datljev in sira iz indijskih oreščkov. Je mogoče, da je presna hrana tako slastna?
Kaj pomeni presna hrana?
Ob protislovju med stereotipno podobo bledega presnojedca ob skledi solate in bogastvom svežih okusov, ki ga predstavlja Barbara Radojlovič, ne moremo mimo vprašanja, kaj pravzaprav pomeni presna hrana. „Med presno hrano štejemo sveže, neobdelano sadje, zelenjavo, semena, oreščke, alge, določena naravno fermentirana živila, kalčke, … Od klasične prehrane se razlikuje v tem, da ni procesirana, prav tako ni toplotno obdelana (nad 45 stopinj Celzija). Da bi prejeli kar največ hranil pa morata biti sveže sadje in zelenjava pridelana čim bolj organsko. Presna hrana zaradi priprave, ki nikoli ne presega toplotne obdelave nad 45 stopinj Celzija, vsebuje visoko vsebnost encimov. Uživanje živil z visoko vsebnostjo encimov bistveno poveča zmožnosti za zagotovitev optimalnega zdravja. S kuhanjem, pečenjem in procesiranjem se namreč encimi uničijo, prav tako so vitamini, minerali in ostala hranila bistveno nižja, kot pri sveži neobdelani prehrani.“ Zaradi encimov, ki v toplotno neobdelani, surovi hrani, preživijo, za presno prehrano rečemo tudi, da je to „živa hrana“. In ko jemo živo hrano, smo tudi sami bolj živi.
Kaj so prednosti presne prehrane?
Presna hrana ima številne prednosti, med drugim zagotavlja večjo vitalnost, več življenjske energije, splošno zdravje, pa tudi lepoto. „Nepredelana prehrana, v svoji naravni obliki deluje alkalno-bazično in vzpostavi pravilni pH v krvi. Če uživate živila, ki delujejo alkalno, se zelo zmanjšajo možnosti za razvoj bolezni, v alkalnem stanju se skorajda ne morejo razviti. Seveda je potrebno poskrbeti za harmonijo v našem počutju in se izogibati stresu, vendar se z uživanjem čiste nepredelane hrane posledično umirijo tudi misli, počutje se bistveno izboljša. Moje izkušnje so enkratne, čudovito je, ko se prehranjuješ zavestno in nimaš nikakršne post-prehranjevalne slabe vesti, temveč nasprotno. Prejemaš veliko energije in se zavedaš, da imaš kontrolo nad svojim telesom in zdravjem. Če bi se želeli prehranjevati 100% presno se je potrebno zelo dobro izobraziti, sicer pa prav vsakomur priporočam da vnese višji delež surovega, neobdelanega sadja, zelenja in zelenjave. S tem boste telesu pomagali pri presnovi, izgubili odvečne kilograme in izboljšali počutje.“ Negativnih vidikov torej praktično ni, če le znamo poskrbeti za pravo ravnovesje.
Ponavadi ljudje potrebujejo neko „dodatno motivacijo“
Vendar sama vitalnost in lepota za večino ljudi ni dovolj velika motivacija, da bi se začeli prehranjevati presno. Ponavadi se zanjo odločijo šele, ko jim gre kaj res narobe: „Največkrat se odločijo zato, ker si želijo pozdraviti določenih bolezni in si želijo sami narediti nekaj za to. Slišala sem mnogo čudovitih zgodb ljudi, ki so si pozdravili zelo težke bolezni in jim absolutno verjamem. Spet drugi se odločijo, ker so duhovno zelo zreli in si želijo zavestno prehranjevati. Jaz sem v svoj jedilnik začela uvajati visok delež sveže neobdelane prehrane pred približno tremi leti, ko sem postala alergična na umetne dodatke v prehrani. Ko sem odkrila presni – gourmet svet sem si želela vedeti in naučiti prav vsega.“
Barbara, sijoča v svojem vrtu. (foto: arhiv Barbare Radojlovič)
Kako je videti en dan jedilnika presnojedca?
Večina ljudi se gotovo sprašuje, kako je vendar videti jedilnik presnojedca. Barbara Radojlovič nam je zaupala: „Zjutraj sem spila pol litrski smoothie pripravljen iz: banan, mandljevega mleka, datljev, surovega kakava, špinače in chia semen. Za malico sem pojedla pol kilograma grozdja. Za kosilo sem si pripravila veliko solato iz lastnega vrta, iz naslednjih sestavin: mešanica zelene solate (mehka solata, hrastov list, rukola), na drobno nasekljana paprika, črne in zelene olive, tofu mariniran v čilijevi omaki, marinirani hrustljavi mandlji, na tanke rezine narezane črne fige, v dressingu iz drobno narezane sveže bazilike, oljčnega olja z aromo tartufov ter balzamičnega kisa. Za sladico sem pripravila mini hrustljave mandljeve in figove tarte. Zvečer sem popila korenčkov in ingverjev sok. Trenutno uživam v svežih figah, figovem sladoledu, mandljevih figovih tartih in vsem, kar je povezano s figami.“ Sliši se naravnost gurmansko, mar ne?
Najboljše jedi nastajajo spontano
Navdih za recepte Barbara Radojlovič dobi v naravi, na potovanjih, v revijah in celo v izložbah. „Včasih se zbudim ponoči in dobim idejo ki si jo zapišem, spet drugič se sprašujem kaj vse bi lahko še skombinirala ali ustvarila in odgovore začenjam videvati tekom dneva, ko se sprehodim po tržnici… Najboljše jedi se ustvarijo prav spontano. Včasih moram recepte pripravljati tudi štirikrat ali več, da so razmerja med sestavinami prava in da je recept uspešen.“
Barbarina pot presne prehrane se je začela pred približno tremi leti, kaj kmalu pa se je v tej smeri začela tudi resneje izobraževati, in sicer na seminarjih v Londonu: „V Londonu sem pridobila predvsem osnovno znanje kako pripravljati jedi, predvsem pa sem se prepričala, da so okusi, ki jih pripravljam, pravi. V Londonu sem dobila tudi inspiracijo, da bi ljudem v Sloveniji na bolj life-style način predstavila ta čudoviti način prehranjevanja.“
Barbara se prehranjuje 80% presno, torej s svežo in neobdelano hrano, v hladnejših mesecih pa poje tudi kaj kuhanega in pri tem pazi, da izbira polnovredna živila brez živalskih sestavin. Imeti družabno življenje kot presnojedec je morda sicer malo težje, saj v restavracijah nimajo prave ponudbe sveže surove hrane. „Verjamem v ravnovesje in dajem prednost dobremu počutju. Zato želim da mi prehranjevanje na povzroča preveč stresa in se temu primerno tudi prilagodim. Na zabavah in večerjah si tako izberem tisto, za kar menim, da je zame najboljše. Za potovanje si vedno pripravim določene jedi, ki jih lahko nesem s seboj, sadje in zelenjava pa sta tako vedno in povsod na voljo. Pri obisku rojstnega dne se zelo rada angažiram in pripravim sladico, ki je vedno zelo dobro sprejeta,“ je povedala Barbara. No, v to ne dvomimo – samo poglejte tale recept!
Mandljev in figov tart. (foto: arhiv Barbare Radojlovič)
Recept za mandljeve in figove tarte
Sestavine za tart
3/4 skodelice drobno nasekljanih mandljev
¾ skodelice izkoščičenih mehkih datljev ( drobno nasekljani)
2 JŽ akacijevega medu
Po potrebi voda za konsistenco
Sestavine za kremni nadev
½ skodelice indijskih oreščkov
1/2 skodelice kokosovega mleka
2 JŽ agavinega sirupa
2 JŽ akacijevega medu
Ščepec vanilije v prahu
Sestavine za figov preliv
4 srednje velike, zrele in sladke temne fige
2 JŽ agavinega sirupa
2 JŽ akacijevega medu
Sok pol stisnjene pomaranče
Ščepec cimeta v prahu
Priprava
1. Vse sestavine za Tart zmešajte v sekljaniku, da dobite lepljivo maso podobno testu
2. Maso položite v tart model, ki ste ga prej ovili s plastično folijo ter nežno potiskajte s prsti, da naredite obliko tarta. Počasi odstranite plastično folijo z maso od modelčka za tart in tarte položite v sušilec. Počasi sušite pri temperaturi 45 stopinj Celzija, približno 24 ur ali več, da dosežete hrustljavost tartov.
3. Vse sestavine za kremni nadev zmešajte v močnem blenderju, da dobite gladko, kremno maso. Kremno maso razmažite po dnu hrustljavih tartov.
4. Vse sestavine za figov preliv zmešajte v sekljalniku in sladkajte po svojem občutku. Figov preliv dodajte na vrh tarta in nato okrasite s sveže narezanimi figami, robido ter drobno nasekljano meto.
5. Če želite jesti nekoliko tople tarte, jih položite v sušilec za par ur. V nasprotnem primeru jih servirajte takoj.
Pridruži se ženskam tudi na Facebooku
