Foto: Thinkstock
Prva učiteljica mi joge ni niti predstavila, niti mi ni povedala kako mi kaj gre, kaj šele, da bi mi povedala zakaj je dobro nekaj izvajati. Prišla sem, odvadila svoje in odšla… Ker sem se vseeno noro dobro počutila, sem začela raziskovati kaj je torej bistvo joge…. Moje jogijsko popotovanje se je začelo…. Prebrala sem in še vedno prebiram, vso literaturo, ki »diši« po jogi. Po več letih samostojne domače prakse, sem poiskala učitelja. Ta učitelj me je po koncu prve prakse vprašal: »Kako je šlo? Si v redu?«. In naučil me je še marsičesa o jogi.
V relativno kratkem času se je moja kvaliteta diha začela spreminjati, telo je postalo močnejše in bolj obvladljivo.
Začele pa so se dogajati še druge spremembe, ki jih nisem pričakovala. Moj um se je začel sproščati, začela sem razumeti, kaj naj bi pomenilo biti sproščena v umu. Naenkrat sem ugotovila, da se imam rajši, da sem raje jaz. Ko sem sklenila roki v anjali mudro, sem se začela posvečati sebi. Začutila sem, da sem v nekakšni prijetni harmoniji. Izboljšale so se še ostale stvari; postala sem bolj tolerantna, manj neučakana, bolj skoncentrirana. Kadar je bil čas za počitek, sem ugotovila, da se zares spočijem. Postala sem bolj fokusirana, bolj v trenutku, lažje sem se učila, delala, bila mama. Nisem se več bala prihodnosti in opustila pretirano tekmovalnost, zahtevnost in ambicioznost. Postala sem hvaležna za svoje življenje, hvaležna za učenje, hvaležna za ljudi, ki me obkrožajo.
Asane so postale lahkotnejše, moje ravnotežje se je izboljšalo, moja drža je postala pokončna, dih osvobojen.
Šele takrat sem jogo začela dojemati in občutiti tudi z duhovnega vidika.
Ugotovila sem, da pravi namen joge ni telesna pripravljenost, temveč je pravi namen joge duhovna »polnost«. Nisem čutila več duhovne okorelosti, tako pogoste v sodobnem svetu.
Izvajam in poučujem tradicionalno jogo, hatha jogo, ki je bolj osredotočena na duhovno rast, na notranjo transformacijo, na dvig zavesti in boljši stik s seboj.
Joga je zame znanost in umetnost, ki presega zgolj fizičen aspekt. To je praksa sočutja, uravnoteženosti in notranje sprostitve.
Joga me je korenito spremenila, vsak dan poskušam biti boljša izvedba sebe. Joga je moje zavetišče, kjer se sprostim, kjer sem lahko svoja. Kjer ni ocen, pritiskov in pričakovanj.
Joga mi daje možnost, da izkoristim svoj čas zase, za preučevanje lastnega telesa in uma, lastnega počutja. Joga je moj mir.
Zato moj nasvet vsem začetnikom v jogi (ali tistim, ki vas joga privlači): vztrajate, bodite disciplinirani, vadite sočutje, nenasilje in prijaznost. Vzemite si svoj čas in ne pričakujte… Vse ostalo pride samo.
Namaste,
Monika
Monika Pekošak je mednarodno certificirana učiteljica hatha joge. Če bi radi izvedeli več o vadbi joge, obiščite Monikino uradno Facebook stran, spletno stran www.jogini.net in facebook stran Studia Eviana, kjer Monika tudi poučuje.
