Kot je na današnji novinarski konferenci v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pojasnil predsednik društva in zdravnik Matija Cevc, je srčno popuščanje stanje, pri kateri srce ne more več prečrpati dovolj krvi za potrebe organov, kar vodi v zastajanje krvi v pljučih. To povzroča težko sapo oz. dušenje, sprva le med naporom, z napredovanjem bolezni pa tudi v mirovanju. Bolniki posledično pogosto spijo polsede, saj privzdignjeno vzglavje olajša dušenje.
Najpogostejša vzroka za nastanek bolezni sta visok krvni tlak in ishemična srčna bolezen, povzročiteljica pa je sicer lahko katerakoli srčna bolezen. Družinska zdravnica Alenka Simonič je pojasnila, da se v večini primerov simptomi pojavijo nenadno, starejši bolniki pa jih pogosto pripišejo staranju. Zato jih pogosto ne navedejo, zdravniki pa morajo po njih aktivno spraševati sami.
Po njenih izkušnjah je pot do ultrazvoka srca razmeroma enostavna in hitra, t. i. ambulante za srčno popuščanje pa zaradi dolgih čakalnih vrst niso zaživele v polnosti. Družinski zdravniki zato terapijo večinoma uvajajo sami, tudi s pomočjo referenčnih sester, ob napredovanju ali poslabšanju bolezni pa vključijo tudi kardiologa.
Kot opaža, se bolniki in njihovi svojci med procesom zdravljenja pogosto znajdejo v stiski zaradi omejitev, ki jim jih bolezen postavlja. Srčno popuščanje namreč vpliva na bolnikovo druženje, partnerske in družinske odnose, potovanja in zabavo, zaradi omejitev pa bolniki pogosto postanejo depresivni.
Cevc ob tem poudarja, da lahko z ustreznim življenjskim slogom preprečimo pojavnost srčnega popuščanja ali njegov pojav vsaj zamaknemo. Ob tem svetuje ustrezno prehrano in redno, zmerno telesno dejavnost. Prav tako priporoča obvladovanje stresa, skrb za zdravo in zadostno spanje, sproščanje in opustitev kajenja.
Srčno popuščanje je po njegovih besedah pogosto bolezensko stanje. Po predvidevanjih se v razvitih državah z omenjeno boleznijo sooča eden do dva odstotka ljudi oz. 10 odstotkov starejših od 70 let. Ocenjujejo, da se bo število bolnikov do leta 2040 podvojilo. V Sloveniji je po ocenah med 20.000 in 40.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. Smrtnost bolnikov z napredovalo obliko srčnega popuščanja je visoka, saj le 50 odstotkov bolnikov preživi pet let.
Zdravnik Gregor Poglajen s kliničnega oddelka za srčno popuščanje in transplantacije srca Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je predstavil bolnišnično zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem. Med drugim je pojasnil, da pri zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem uporabljajo štiri skupine zdravil, po potrebi pa uporabljajo tudi zdravila za odvajanje vode in vsadne defibrilatorje. “Vseskozi pa na tržišče prihajajo tudi nove učinkovine, ki omogočajo še učinkovitejšo in bolj individualizirano obravnavo teh bolnikov,” je dejal.
Specialistka za kardiologijo in vaskularno medicino Cirila Slemenik Pušnik od leta 2006 deluje v ambulanti za srčno popuščanje v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Predstavila je delo ambulante in med drugim povedala, da najtežji bolniki s srčnim popuščanjem vključeni tudi v telemedicinsko zdravljenje, pri katerem merilci izmerjene parametre od bolnika pošiljajo v bolnišnico, kjer v primeru odstopanj prilagodijo terapijo.
Ob mesecu srčnega popuščanja bodo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije v posvetovalnici za srce na Dalmatinovi ulici v Ljubljani od danes do 10. junija v času uradnih ur (ob ponedeljki, torkih četrtkih in petkih od 9.00 do 12.00, ob sredah od 11.00 do 15.00) izvajali brezplačne meritve in svetovanje.
