Foto: Profimedia
Prvo zbiranje podatkov je bilo izvedeno aprila, med prvim valom epidemije, drugo pa decembra 2020, v obeh primerih na vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, katerega sestava je primerljiva s strukturo prebivalstva glede na starost, spol in regijo. Rezultati prvega dela raziskave so že vključeni v mednarodno primerjavo, pripravljeno za ugledno znanstveno revijo Frontiers in Nutrition, razpoložljivi pa so tudi že preliminarni rezultati drugega vzorčenja. Rezultati nakazujejo, da se je zaskrbljenost prebivalcev zaradi pandemije COVID-19 zmanjšala, posledično pa so bile, kljub strogim javno-zdravstvenim ukrepom, manj izrazite spremembe nakupovalnih in prehranskih navad. Analiza trendov sicer nakazuje, da bi nekatere spremembe utegne biti dolgoročne, zato na tem področju Inštitut za nutricionistiko načrtuje dodatne raziskave.
Zaradi epidemije COVID-19 so bili v lanskem letu vzpostavljeni različni ukrepi, ki so posegli tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. Gospodinjstva so bila primorana spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov, glede načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hrane. Na Inštitutu za nutricionistiko te izzive naslavljamo v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19, ki se je začela izvajati aprila 2020 hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. Po prvem valu epidemije smo že poročali o vplivih na nakupne in prehranjevalne navade prebivalce Slovenije, ki smo jo izvedli v okviru državnega raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Podatki so bili že vključeni v mednarodno primerjano raziskavo za ugledno mednarodno revijo Frontiers in Nutrition, v katero sta bili vključeni tudi Danska in Nemčija. Decembra je bila raziskava v Sloveniji ponovljena z uporabo enake metodologije. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Tako aprila kot decembra smo v raziskavo vključili vsakič po preko 600 oseb. Šlo je za panelni vzorec, ki je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. Upoštevajoč epidemiološko situacijo smo podatke zbirali na oddaljen način, brez osebnih stikov.«
Približno petina udeležencev (20%) decembrske raziskave je poročala, da je vsaj en član njihovega gospodinjstva bodisi zbolel za COVID-19, ali pa je bil v izolaciji oz. karanteni. To dokazuje, da je bolezen prebivalce prizadela bistveno bolj kot aprila, ko je bil ta delež bistveno nižji (6%). Opažen trend je skladen z epidemiološkimi podatki za Slovenijo. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Zanimivo pa decembrski rezultati kljub temu kažejo na manjšo zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije, v primerljivi z aprilom, kar se odraža tudi na manj izrazitih spremembah nakupnih in prehranskih navad. Čeprav so decembra prebivalci poročali o višjem subjektovem tveganju za okužbo z novim korona virusom, se je zmanjšal njihov občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili. To je po eni strani verjetno povezano s poročano zelo dosledno uporabo zaščitnih mask, hkrati pa se je tudi bistveno zmanjšal občutek tveganja za okužbo s samimi živili oz. njihovo embalažo.«
Spremenilo se je tudi ravnanje z živili po nakupu. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Če je preko 40% udeležencev raziskave aprila navajalo čiščenje oz. dezinfekcijo embalaže živil po nakupu, se je tega decembra posluževalo le še 20% udeležencev.« Opažen trend je zelo verjetno povezan z v javnosti večkrat predstavljenimi novejšimi dognanji, da ni dokazov, da bi živila predstavljala pomembno tveganje za okužbo s koronavirusum SARS-CoV-2, ki se pretežno prenaša kapljično in z aerosoli, manj pa preko okuženih površin.
Tudi kupovanje večjih zalog hrane se je v drugem valu epidemije zmanjšalo, kar nakazuje na okrepljeno zaupanje potrošnikov v prehransko verigo, ki je bilo načeto ob začetku prvega vala epidemije. Na nakupne navade prebivalcev v drugem valu epidemije so pomembno vplivale tudi okoliščine samoizolacije. Decembra se je v primerjavi z aprilom povsem samo-izoliralo manj prebivalcev, bistveno manjši je bil tudi obseg dela od doma. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Če smo aprila poročali o skoraj 60% zmanjšani uporabi živilskih trgovin v večjih nakupovalnih središčih, je bilo decembra to zmanjšanje že precej manj izraženo. Obseg naročanja živil na dom se je v primerjavi z aprilom zmanjšal, vendar je bil še vedno enkrat večji, kot pred epidemijo.«
Do opaznih sprememb je prišlo tudi glede pogostosti in načrtovanja nakupovanja živil. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času prvega vala epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost, največkrat s pomočjo nakupovalnega seznama, in pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Decembra je bila pogostost kupovanja živil že opazno večja, a še vedno manjša kot pred epidemijo. Skrbnost načrtovanja nakupov živil se je zmanjšala, vendar je decembra 40% udeležencev še vedno poročalo, da nakupovalni seznam uporabljajo pogosteje, kot pred epidemijo.«
Slika 1: Pogostost nakupovanja svežega sadja in zelenjave pred in med epidemijo Covid-19 (Slovenija)
Rezultati raziskave potrjujejo, da se nekatere navade potrošnikov utegnejo spremeniti tudi dolgoročno, zato na tem področju na Inštitutu za nutricionistiko načrtujemo še dodatne raziskave.
Povezava do znanstvene objave:
- Meike Janssen, Betty Chang, Hristo Hristov, Igor Pravst, Adriano Profeta in Jeremy Millard. Changes in food consumption during the COVID-19 pandemic: analysis of consumer survey data from the first lockdown period in Denmark, Germany and Slovenia. Front. Nutr. 2021. Doi: 10.3389/fnut.2021.635859. URL: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2021.635859/abstract
Povezava do javne objave s podatki za April 2020:
- Sporočilo za javnost: Epidemija Covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije. URL: https://nutris.org/novice/rezultati-raziskave-epidemija-covid-19-pomembno-vpliva-na-prehranjevalne-navade-prebivalcev-slovenije
