Foto: Thinkstock
Bistvo joge ni tem, da dosežemo s rokami tla, ko smo v predklonu. Bistvo ni v tem, da naredimo stojo brez stene, bistvo ni v hranjenju ega na način: poglejte me, kako čudovit/a sem. Pri jogi ne gre le zato, da v asani odlično izgledamo za fotografijo na internet.
Bistvo joge je v trudu pridobiti svoj mir, v zmanjšanju dejavnikov stresa. Bistvo joge je v zmanjšanju bolečin, pa naj bo to telesnih ali psihičnih. Bistvo joge je spoznati sebe, se prizemljiti, se imeti rajši in se počutiti prijetno v svoji koži, presegati stare vzorce, jih nadomestiti z novimi.
Joga je veliko več kot le fizična joga. Danes je vse preveč izvajanja le joga asane in ne joge kot celote. Asana je le majhen del jogijske prakse. Sicer super zabaven majhen del, ampak ta del le pomaga pripraviti telo na dih, ga energetsko očisti in ga pripravi na pravo delovanje joge. V zadnjem stoletja so postale asane in pranajame (dihalne tehnike) bolj priljubljene, ker je lažje obvladovati fizično telo, kot mentalno telo. Če je cilj v jogi izvesti le asano, potem se ne priznavamo kot univerzalno bitje, temveč le kot telo, se identificiramo le s telesom, mi pa smo v resnici toliko več.
Zato ni nujno, da so ljudje, ki v popolnosti obvladajo joga asano, bolj jogijski od ljudi, katerih telo ni tako gibčno. Pri jogi si sicer prizadevamo, da bi obvladali telesne položaje, vendar to ni edino merilo.
Gre za sodelovanje s seboj
Praksa joge je potrpežljivo opazovanje samega sebe, je raziskovanje samega sebe. Je ljubeče sprejemanje sebe na vseh korakih v življenju. Prenehamo tekmovati v življenju, na blazino se vračamo k sebi, to je edina prava destinacija. Nikamor se nam ne mudi. Tovrstna praksa vodi do miru, ki prebiva znotraj nas in nam omogoča, da mirno preživimo katerokoli čustveno neurje, ki divja v našem življenju.
Jogijska praksa ni balet, ni predstava, ni občudovanja vreden šov, gre za sodelovanje s seboj. Gre za celjenje samega sebe, gre za to, da poskušamo biti vsak dan boljša izvedba samega sebe. Jogijsko delovanje se dogaja v glavi, v našem umu, v našem življenju izven prakse. Joga je duhovna praksa s ciljem razsvetljenja. To ni tekmovanje za premoč in ni zmagovalca. Joga pomeni združitev (enost). Enost duha z bogom. In joga ni religija, uporablja le različne tehnike, ki nam pomagajo doseči duhovno povezavo.
Patanjali, starodavni mojster joge, je že okrog leta 2000 pred našim štetjem, zapisal jogijske tehnike, v obliki verzov, bolj poznane kot Jogijske sutre. Opredelil je jogo kot sistem 8-ih korakov. Človeški um je opisal kot opico, ki skače iz veje na vejo. Um se vedno upira, tava, se ne osredotoča na trenutek, razmišlja o preteklosti, prihodnosti. Delovanje uma vodijo miselni vzorci, navade, je neosredotočen. Z jogo se osredotočamo, um postane umirjen, zaznave jasne in življenje bolj skoncentrirano. Um se nenehno zaletava v ovire na poti do tega cilja.
Da bi um osvobodili teh stisk in ovir do miru, je potrebno poznati 8 korakov v jogi.
8 korakov joge sestavljajo:
- MORALNA NAČELA – YAME – se ukvarjajo s svetom okoli nas. To je moralni kodeks ravnanja, moralna načela, samodisciplina in etika. Namen YAM je očistiti um, zbrati življenjsko silo in jo usmeriti v zdravje. Poznamo pet yam: nenasilje, resnicoljubje, ne-kraja, vzdržnost, ne-pohlep.
- PRAVILA – NIYAME – gre za naš odnos do sebe. Namen NIYAM je pritegniti energijo prane iz kozmičnega vira v naše telo, pravilno razporejanje energij po čakrah. Gre za pet pravil, ki jih kot praktik joge, uporabljamo v življenju. To je čistost, skromnost, zadovoljstvo, disciplina, samoizobraževanje in priznavanje naših lastnih omejitev.
- ASANA – telesni položaji, tu se ukvarjajo s telesom. To so postavitve fizičnega telesa v jogi.
- PRANAJAMA – dihalne tehnike. Gre za zavesten nadzor energije preko diha.
- PRATYAHARA – gre za umik čutil, da se um sicer še zaveda zunanjih dražljajev, vendar se nanje ne odziva več.
- DHARANA – koncentracija. Gre za sposobnost, da se osredotočimo na en predmet, eno vprašanje.
- DHYANA – meditacija.
- SAMADHI – absolutno; notranja svoboda. To je popoln občutek, da smo eno s svetom, gre za poznavanja resničnega jaza, razsvetljenje. To je notranja sreča.
Joga resnično ni šport, je duhovna pot, duhovna rast in napredek na vseh področjih, ne le v fizičnem smislu.
Ne zapirajte si vrat pred svetom joge, ker morda ne izgledate tako čudovito jogijsko, kot bi to radi prikazali mediji. Postanite zahtevni, poiščite učitelja, ki vas bo učil več kot le joga asano. Šele takrat boste spoznali pravo, transformativno moč joge.
Namaste, Monika
Monika Pekošak je mednarodno certificirana učiteljica hatha joge. Če bi radi izvedeli več o vadbi joge, obiščite Monikino uradno Facebook stran, spletno stran www.jogini.net in facebook stran Studia Eviana, kjer Monika tudi poučuje.
