Foto: Profimedia
Sonce oz. svetloba imata pri marsičem pozitiven pomen; sonce nam vliva pozitvno energijo in pomaga tvoriti vitamin D. Ob tem, ko nam je na soncu prijetno, pa hitro pozabimo na škodljivost pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom, ki poškodujejo kožo, pospešijo njeno staranje in naposled lahko privedejo do nastanka različnih oblik kožnega raka, med katerimi je najbolj smrtonosen (maligni) melanom. Melanom se po statistiki čedalje bolj pogosto pojavlja, pred leti je veljal za redko bolezen. Pogotost pojavljanje melonoma v Sloveniji je podobna kot drugod po Evropi; vendar ima trend naraščanja. Tveganje, da bo nekdo v Sloveniji zbolel za melanomom je danes že 1:60.
Ali imamo kožna znamenja vsi?
Kožna znamenja imamo vsi, z določenimi se že rodimo, določena se razvijejo kasneje. Vsako kožno znamenje je potencialno nevarno. Zgodnje odkritje melanoma omogoča zgodnje zdravljenje in s tem dobro prognozo za preživetje. V kolikor se melanom odkrije prepozno, pa po celem telesu razvije metastaze in je neozdravljiv oz. smrtnonosen. Tveganje za njegov razvoj se povečuje z nepravilnim obnašanjem na soncu.
Načini preprečevanja kožnega raka:
Sonce je navarno pozimi in poleti. Zimski čas je še posebej nevaren, če ste na snegu, nebo pa je brez oblačka. Poleti je znano, da je med 10. in 16. uro UV indeks največji, zato se v tem času odsvetuje izpostavljajte soncu. Vedno imejte pri roki različne oblike zaščite pred soncem (sončna očala, pokrivala za glavo, oblačila z UV filtri in kreme za zaščito pred soncem z visokim UV faktorjem). Uporaba kreme z zaščitnim UV faktorjem velikokrat sama po sebi ni dovolj. Zaščiti je potrebno celo telo in ne samo že obstoječa kožna znamenja, sicer spodbujamo nastanek novih znamenj.
Kožo si najprej preglejte kar sami
Melanom se kaže kot kožna sprememba, ki je vidna s prostim očesom in jo lahko s samopregledovanjem opazi vsak sam. Še posebej bodite pozorni na nova pigmentna znamenja in spremembe obstoječih. V praksi se velikokrat zgodi, da ljudje ne vedo, kako dolgo imejo neko znamenje, kar pomeni, da si kože sami ne opazujejo. Še posebej moramo biti pozorni na znamenja, ki:
1. po videzu izstopajo
2. znamenja, ki srbijo in
3. ranice na koži, ki se ne celijo.
Kdaj k dermatologu?
Svetujemo vam, da za izhodišče znamenja pregleda dermatolog, ki bo ugotovil, ali je katero od znamenj že takoj sumljivo in ga je potrebno odstraniti, ali pa zadostuje le kontrolni pregled. Sicer se ob pojavu nenadne spremembe na obstoječem znamenju ali hitrem nastanku novega znamenja, svetuje čimprejšnji pregled pri dermatologu.
Pregled z dermatoskop
Dermatoskopija je neinvazivna dijagnostična metoda, kjer zdravnik dermatolog z dermatoskopom pregleda vsa kožna znamenja. Metoda še vedno velja za zlati standard, čeprav so no valjo še druge metode s slikanjem. Dermatoskop je naprava, ki spremembe na koži optično poveča ter na ta način omogoča vidljivost podrobnosti, ki s prostim očesom niso vidne.
Kako si znamenja pregledamo sami
Prostor naj bo dobro osvetljen, pri pregledu si pomagajmo z ogledali, da lahko pregledamo tudi hrbet, vrat in zadnjico. Pregledati moramo tudi lasišče, ušesa, območje med prsti, stopala in spolovilo. Pri pregledu opoštevamo kriterije ABCDE metode.
1. Pozorno preglejte obraz, ne pozabite na ušesa in pri tem uporabite ogledalo. Pozorno preglejte tudi lasišče.
2. Preglejte dlani in notranje strani podlakti in nadlakti. S pomočjo ogledala preglejte komolce in pazduhe.
3. Preglejte vrat, trebuh (tudi kožne gube na trebuhu) in prsi (ženske naj pozorno pregledajo predel pod dojkami).
4. Preglejte tilnik, ramena in hrbet pred ogledalom ob pomoči drugega, ročnega ogledala. Ne pozabite na zadnjo stran stegen, zadnjico in predel za ušesi.
5. V sedečem položaju preglejte kožo golen, notranje strani stegen, gležnjev, narta, podplatov in preste nog. Ne pozabite na nohte in predel spolovila, pri čemer uporabite ogledalo
Avtor prispevka je Medicinski center Ljubljana. Več na www.medicinski-center.si
