Foto: Thinkstock
Sem mamica treh otrok. Prvi je star 3 leta in pol, druga 2 leti in tretja 4 mesece. Starejša dva sta cepljena po programu. Venomer slišimo, kako so cepiva varna, kako malo imajo stranskih učinkov, oziroma da so ti nični. Vendar zgodba mojih otrok, ni tako rožnata, kot trdijo, in menim, da nisem edina.
Prvega otroka sem kot zavedna državljanka peljala na obvezno cepljenje. Sam vbod je sin dobro prenesel, kar je sledilo kasneje, pa ni bilo tako dobro. Prespal je cel dan, celo noč, naslednji dan in tako nekaj nadaljnjih dni. Preverjala sem mu dihanje, imela sem ga v svoji postelji in v strahu opazovala, kaj se dogaja. Spremljala sem delovanje prsnega koša, da sem videla, da diha. Previjala na dve uri, da bi ga zbudila. Vendar vse zaman. Koliko mi je uspelo, da sem ga v spanju podojila je, več se ni dalo. Imel je tudi visoko temperaturo 40°C. Klicala sem v dežurno ambulanto, povedala da z otrokom še zjutraj bilo vse v redu, kasneje je bil cepljen in potem se je vse spremenilo. Niso rekli, da naj bi to bilo od cepljenja, rekli so, da je utrujen” in, da ga naj pustim spati. Šla sem do pediatrinje, ji obrazložila in pokazala zadevo. Rekla je, da je staknil virozo in je zato utrujen. Kako jo je staknil? Ob njem sem bila le jaz, ni bil v stiku z nobenim drugim, še manj s kakšnim otrokom ali bolnim človekom. Bilo je poletje.
Vedno sem naletela na gluha ušesa in ignoranco
To sem dala skozi in po nekaj dnevih, morda je minil en teden ali kak dan več, sta vročina in utrujenost minili. Pri naslednjih pregledih se je zgodba vedno znova ponovila. Vedno sem klicala dežurnega zdravnika in vsakič dan po cepljenju obiskala pediatrinjo, a vedno naletela na gluha ušesa in ignoranco. Po cepljenju pri enem letu za OMR (ošpice –mumps – rdečke) je bil venomer bolan: viroze, prehladi, bronhitisi in angine. Naj dodam, da še sedaj ni v vrtcu. Pri 15 mesecih je dobil sestrico, ki je bila novembra prvič cepljena. Takrat sta bila oba zelo bolna. In po vsakem cepljenju za DiTePer je sprva imela virozam podobno stanje z visoko temperaturo, bruhanjem in drisko. Prvi otrok je pri cepljenju pri 18 mesecih imel še hudo oteklino na mestu vboda. Noga mu je otekla za dvakratno normalno širino in nobenih hlač ni mogel obleči.
Hčer je imela najhujšo reakcijo pri cepljenju za OMR. Hitro ob prihodu domov, se je v hrbtenici zvila nazaj v loku, počrnela v obraz in kriče jokala. Neutolažljivo cel dan, večino noči in zadeva je trajala nekaj dni. Seveda sem takoj poklicala dežurnega zdravnika, ki je rekel, da je to “ipika” oziroma panični napad (pri enoletnem otroku). Naslednji dan sem oddrvela k pediatrinji, ki je postavila isto diagnozo. Ali ni čudno, panika ravno po cepljenju?!
Od takrat se ji ta krč pogosto pojavi, s tem da je ob krčih že trikrat omedlela, ko je nisem takoj stisnila k sebi. Opažam, da je drugačna od tega cepljenja, včasih se mi zdi, da slabše sliši, včasih je v svojem svetu, postala je agresivna, pogosto med komunikacijo umika pogled. Ne vem, kaj je to, ni imela nobenih preiskav, pediatrinja je diagnosticirala “ipiko”.
Pediatrinja v kartoteko ni želela zabeležiti hudih stranskih učinkov po cepljenju
Z januarjem 2014 je njuna pediatrinja odšla v tujino. Hčer je prevzela druga pediatrinja. Po cepljenju pri 18 mesecih za DTP je ponovno imela virozo z drisko in vročino. Sedaj pri tretjem otroku, ponovno hčeri, sem pri 3 mesecih zaprosila, da pred cepljenjem opravimo vse preiskave, ki obstajajo pred cepljenjem, ki bi podale končno sliko in potrdilo, da bo vse ok.
Ta pediatrinja je pregledala kartoteko od prve hčerke in glasno prebrala vse. Vsakič, ko smo po cepljenju prišli na pregled za te stranske učinke, ni bilo zabeleženo ničesar. Nekajkrat je edino pisalo “viroza, vročina, prehlad, driska…”. Vsega pa ne, prav tako ni bilo zabeleženo, da je to po cepljenju. Rekla je, da bi tista pediatrinja morala vse zabeležiti in oba otroka resno spremljati zaradi stranskih učinkov, ki niso bili nedolžni in bi lahko bilo kaj hudo narobe. Obrazložila je, da je to lahko odraz alergije na cepiva in zato je za tretjega otroka napisala napotnico za alergologa. Po pogovoru z njo sem dobila vtis, da cepiva niso tako nedolžna in varna kot je zadnje čase slišati v javnosti. Zato sem se poglobila v celotno tematiko o cepljenju.
Cepljenje je kot ruska ruleta: nikoli ne veš kaj boš zadel!
Marsikateri zagovornik cepljenja bi bil istega mnenja kot sem jaz in drugi starši, pri katerih so otroci utrpeli hujše stranske učinke in/ali so poškodovani od cepljenja in/ali jih je cepljenje ubilo, če bi bil sam v tej situaciji.
Menim, da je cepljenje kot ruska ruleta: ali zadaneš (stranski učinki, poškodbe, smrt…) ali ne (otrok ostane po cepljenju isti). In, če je cepljenje tako koristno, varno, zakaj nam nihče ne da potrdila, da je temu tako – da bo z našim otrokom vse v redu? In, če bi cepljenje varovalo pred nalezljivimi boleznimi, se starši cepljenih otrok ne bi bali necepljenih otrok, oziroma ne bi nasprotovali svobodni izbiri o cepljenju, saj bi njihovi otroci bili varni, zaščiteni, in če bi nastala epidemija, bi bila v krogu necepljenih. Isto velja za strah zdravnikov, ministrov v javnem zdravstvu, glede svobode cepljenja oziroma necepljenja. Zakaj ne odobrijo svobode cepljenja, saj njim in njihovim cepljenim otrokom ne bo nič, če so cepiva varna in dajejo imuniteto, kot trdijo?
Če bi jaz nekomu vbrizgala strupe, ki so v cepivih, in bi človek bil huje prizadet, bi bila obtožena poskusa umora
Če držijo te njihove trditve o cepivih, naj ne bodo v strahu! Če so v strahu in proti svobodni izbiri, potem naj nam dajo jasne odgovore čemu cepivo dejansko služi – ne zdravju in imuniteti proti nalezljivim boleznim, ne zatiranju bolezni – ampak zatiranju ljudi, zmanjševanje svetovne populacije (to je javno izjavil Bill Gates) in glavno – dobiček! Če jaz zmešam strup in ga z iglo vstavim v nekoga, ter zaradi tega pristane na vozičku, ali postane epileptik, avtist ali celo umre, bom kazensko, denarno in kakorkoli drugače odgovarjala ter bila obtožena poskusa umora. Kdo pa pri cepivih odgovarja, glede na to, da je na milijone otrok zaradi cepiv avtistov, epileptikov, sladkornih bolnikov, bolnikov z encefalitisom, z multiplo sklerozo, gluhih, slepih, nemih, kakorkoli drugače poškodovanih ali celo ubitih od cepiva? Kdo odgovarja? Starši, ker ne ukrepajo? Kako pa naj, če je obvezno, pod prisilo, namerno!?
In moji otroci ne bodo poskusni zajčki za cepiva. Temu moramo narediti konec!
O.J.
