Eko, bio, organsko... Katero je tisto pravo (Photoxpress)
O ekoloških izdelkih smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Martino Bavec, predstojnico študijskega programa Ekološko kmetijstvo iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Ženska.si: Vse te oznake, ki se pojavljajo na izdelkih: biološko, ekološko, organsko.. Kaj je tista prava oznaka, da je živilo res ekološko pridelano?
Martina Bavec: Ko govorimo o kmetijskih pridelkih oz. živilih, semenih, sadikah ali krmi za živali izrazi biološko, ekološko in organsko, če je to navedeno v originalu v angleškem jeziku kot “organic”, pomenijo isto. Ekološko pridelana živila so v skladu z evropsko zakonodajo in tudi slovenskim pravilnikom za to področje, ki so bila v celotnem procesu tudi nadzorovana. S strani certifikacijskih organov imajo tudi zagotovilo v obliki izdanega certifikata. V Sloveniji naj bi bil prevladujoč izraz ekološki, uporabljati pa se sme tudi biološki. Ta zakonodaja velja izključno za v začetku navedene artikle. Problem pa se pojavi, ko te izraze najdemo tudi na neživilskih artiklih, kjer pa nimajo nobene zveze z ekološko pridelavo, čeprav morda tudi posredno izhajajo iz kmetijstva. Npr. gorivo biodiesel ali pa bioplin, ki je ponavadi stanski produkt iz industrijske živinoreje in intenzivne pridelave koruze. Še več dvomov pa je pri reklamiranju npr. ekološkega kurilnega olja, kar nima nobene zveze z ekološkim kmetijstvom in tudi ne z ekologijo, saj je to fosilno gorivo. Vse večkrat pa se oznaka ekološko in organsko pojavlja tudi na kozmetiki, kjer je tudi potrebno preveriti certifikat, da nas ne zavedejo z poimenovanjem naravno, ki ga lahko dobi izdelek, ki ima npr. tudi samo 2% rastlinskih sestavin, za katere pa niti ni nujno, da so ekološko pridelane.
Ženska.si: Prihaja torej velikokrat do manipulacij s kupci glede napisov in oznak na izdelkih? Je oznaka bio/naravno včasih zgolj vrsta tržne niše za pospešeno prodajo?
Martina Bavec: Da, zavajanja je kar precej, včasih tudi z navedbami, ki dišijo po zelenem, naravnem… Nekateri želijo povečati prodajo svojih izdelkov. Takih primerov je tudi v Sloveniji v trgovinah kar precej: Natureta, Eko+, Spar Vital ali Zdravo življenje, kjer je sicer tudi v trgovski liniji nekaj ekoloških izdelkov, kot zdravi pa so označeni tudi konvencionalni izdelki z manj maščob, sladkorja ali več vlaknin. Gre za t.i. “green washing”, kot so ta pojav poimenovali. Večina potrošnikov je glede označevanja še vedno slabo seznanjena, zato npr. številni menijo, da tudi oznaka “varuje srce” pomeni označbo ekoloških živil, kar pa seveda ne drži. Največ nejasnosti in zamenjav pa je pri pozicionairanju pojma “integrirano” pridelane zelenjave in sadja, kar je označeno in seveda tudi ni ekološko. Taki pridelki so zagotovo boljši v primerjavi s konvencionalno intenzivno pridelavo, ker je sicer poraba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin manjša, se pa še vedno uporabljajo številna kemična sredstva vključno s herbicidi. Tudi besedne zveze, ki jih v glavnem srečamo na tržnicah – npr. neškropljeno – domače – s kmetije – naravno – sonaravno – okolju prijazno pridelano, še ne pomenijo, da gre dejansko za nadzorovano ekološko pridelovanje v skladu s prej navedeno zakonodajo.
Ženska.si: Kako torej prepoznati ekološko pridelana živila?
Martina Bavec: Pri nakupu neposredno od kmetov morajo potrošniki, ki iščejo ekološke pridelke oz. živila pogledati certifikat, ki mora biti izdan za ekološko pridelavo in ne za integrirano pridelavo ali tradicionalni ugled ali kaj drugega. Pri nakupu v trgovini je prva orientacija ime, ker pa je tu lahko tudi kaj zavajanj, naj pogledajo še na dekleracijo, kjer so razvidne ekološke sestavine: teh mora biti na ekološkem izdelku najmanj 95 %, vedno pa mora biti napisano tudi ime ali šifra organizacije za kontrolo, npr. IKC-Inštitut za kontrolo in certifikacojo UM oz. šifra SI-EKO-002. To velja tako za domače kot tudi za uvožene izdelke. Po novi evropski zakonodaji je obvezen tudi enoten evropski logotip, slovenski proizvajalci lahko dodajo tudi slovenski državni znak ekološki, člani Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki pridelujejo po še zahtevnejših standardih v okviru ekološkega kmetijstva, uporabljajo kolektivno blagovno znamko BIODAR, ki je med potrošniki najbolj prepoznavna, tisti, ki pridelujejo po načelih biodinamičnega kmetijstva pa mednarodno znamko DEMETER.
Ženska.si: Kako je s prodajo ekološke hrane pri nas? Kakšna je z dostopnost sveže ekološke hrane na ekoloških kmetijah ali tržnicah?
Martina Bavec: Danes je na razpolago veliko ekoloških živil že v običajnih trgovskih verigah, kjer pa so ta živila večinoma iz uvoza in enaki artikli so običajno tudi dražji v primerjavi s cenami v specializiranih trgovinah z ekološko hrano oz. na ekoloških tržnicah in na kmetijah, kjer so cene najnižje. To je pokazala tudi nedavno zaključena raziskava Inštituta za trajnostni razvoj in Biotehniške fakultete. Dostopnost ekološke hrane na tržnicah in na kmetijah je vse večja, tudi ponudba je čedalje bolj pestra. Ekološki kmetje pa se poleg tradicionalnih načinov prodaje na domu in po ekoloških tržnicah, vključujejo tudi v nove prodajne kanale, kot je npr. prodaja preko spleta, možna je že tudi dostava nekaterih artiklov s hitro pošto (npr. sveži ekološki šparglji konec aprila in maja), dostava paketov ekološkega mesa na dom… Uspešno se je prijela tudi dostava zabojčkov z ekološkimi pridelki zelenjave in sadja strankam na dom, pa t.i. partnersko kmetovanje, kjer se skupina potrošnikov dogovori s kmetom za živila, del plača na začetku sezone in kmet zasnuje nasade, poseje rastline… Tekom sezone pa poteka dobava glede na dogovor s posamezno stranko.
Aditivi v prehrani so lahko za otroke izjemno škodljivi, zato bi morali jesti čim bolj naravno pridelano hrano iz naravnih sestavin. (Photoxpress)
Ženska.si: Na veliko forumih je zaslediti mnenja ljudi, ki pravijo, da ekološka hrana ni nič boljša, le dražja. Mislite, da se ljudje premalo zavedajo prednosti ekološko pridelanih živil?
Martina Bavec: Večina, žal, še ni prepoznala povezave med zdravjem in hrano, čeprav že iz časa Hipokrata poznamo izrek: “Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana!”. In prav ekološko pridelana hrana ima tu posebno mesto. Z rezultati evropskih monitoringov je namreč potrjeno, da ob vsakem drugem nakupu sadja in zelenjave prinesemo domov tudi ostanke pesticidov, ki so seveda večinoma še v zakonsko dovoljenih mejah, ostaja pa vprašanje kopičenja snovi skozi daljši čas. Da ima uživanje ekološke hrane neposreden učinek na zmanjšanje vsebnosti pesticidov v urinu smo dokazali lani z epidemiološko raziskavo, ki smo jo izvedli na dveh skupinah študentov na Univerzi v Mariboru na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ekološka hrana ima zagotovo manj ostankov pesticidov in aditivov, ni gensko spremenjenih komponent in nenazadnje ima običajno tudi več bioaktivnih, zdravju koristnih snovi, ker je bila pridelana ob manjši ponudbi dušika in ima zato več suhe snovi in manj vode. Zato je v nekaterih primerih tudi okusnejša, ker je vsebnost sladkorjev na enoto običajno večja. Ekološko vzrejeno meso je čvrstejše, izgube ob pečenju so manjše, naša raziskava pa je tudi potrdila za 1 stopnjo manjšo kislost mesa 24 ur po zakolu pri ekološko vzrejeni svinjini v primerjavi s konvencionalno. Ekološke živali morajo biti na prostem, se pasejo in tudi kakovost mleka je po sestavi maščobnih kislin boljša. Seveda pa je zelo pomembno ekološke pridelke tudi primerno pripraviti, da med kuhanjem ne izgubijo svoje vrednosti in so tudi okusni.
Ženska.si: Kako pa je z njihovo ceno?
Martina Bavec: Cena ekoloških živil je zelo odvisna tudi od mesta nakupa – neposredno pri ekološkem kmetu ali preko verige posrednkov v supermarketu. Včasih so nekatere cene ekološkega živila že primerljive ceni kakovostnejšemu konvencionalnemu proizvodu – npr. pri jogurtih. Seveda ni primerno, če jih primerjamo z najcenejšimi trgovskimi linijami proizvodov. Pri ekoloških živilih pa so marže še večje kot pri konvencionalnih. “Hrana ni draga, je dragocena!” je skupini študentov Ekološkega kmetijstva naše fakultete ob obisku mariborske ekološke tržnice povedal eden izmed prodajalcev. Videti je, da se tega dejstva v zadnjem času čedalje bolj zavedajo tudi prebivalci Slovenije in tudi državna politika. In prav je tako!
