Foto: Profimedia
Strokovnjaki so opozorili, da lahko debelost, s katero se sooča več okoli 800 milijonov odraslih in otrok po vsem svetu, življenje posameznika skrajša za 10 let in več.
Po besedah endokrinologinje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Mojce Jensterle Sever je bila debelost kot bolezen opredeljena že leta 1997. Kljub temu jo številni bolniki, pa tudi družba ne dojemajo kot bolezen, pač pa kot estetsko motnjo in rezultat življenjskega sloga, je dodala družinska zdravnica v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana Nena Kopčavar Guček. Številni bolniki zato potrebujejo čas, da se soočijo s postavljeno diagnozo.
Debelost je kronična bolezen, saj je ni mogoče zdraviti v okviru enkratne zdravstvene obravnave, je pojasnila. Prav tako debelost spremljajo številne druge zdravstvene težave, med njimi bolezni kože, okostja in rak. Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je ob tem omenil še sladkorno bolezen in povišan krvni tlak. “Z debelostjo so povezane praktično vse nenalezljive kronične bolezni,” je pojasnil.
Jensterle Severjeva je dodala, da je debelost kronična bolezen, ker se razvija počasi in ker traja do konca življenja. Po njenih besedah lahko zgolj ob presežku 11 kalorij dnevno vsako leto pridobimo pol kilograma telesne teže, kar v 10 letih skupaj pomeni dodatnih pet kilogramov teže.
Poudarila je, da nekateri posamezniki podedujejo nagnjenost k debelosti: “Če jo razvijejo, pa je odvisno od dejavnikov tveganja.” Zato je s preventivo potrebno pričeti že pri otrocih, še posebno pri tistih z večjimi tveganji, katerih starši se soočajo s prekomerno telesno težo.
Cevc je izpostavil različne stopnje debelosti. Stopnje debelosti na enostaven način opredeljuje indeks telesne mase (ITM), je dejala Jensterle Severjeva. Dodatno pa debelost opredeljujejo še z drugimi kazalniki, med njimi z merjenjem obsega pasu.
Kopčavar Gučkova je povedala, da se obravnava bolnika z debelostjo začne na osnovnem nivoju zdravstva, torej v zdravstvenih domovih. Preventivna dejavnost, ki so jo tudi na področju debelosti izvajale medicinske sestre v referenčnih ambulantah, je zaradi prerazporejanja kadra na točke za odvzem brisov na koronavirus, v cepilne centre in covidne ambulante med epidemijo covida-19 zastala. V ZD Ljubljana so preventivno dejavnost po njenih besedah sicer ponovno vzpostavili.
Izpostavila je tudi pomen družinskih zdravnikov, ki imajo pogosto priložnost spoznati več članov iste družine. Tako se velikokrat zgodi, da v procesu hujšanja posameznika sodeluje tudi njegova družina.
Debelost je treba obravnavati multidisciplinarno, je opomnila. Tako bi bilo po njeni oceni v proces hujšanja posameznika smiselno vključiti tudi fizioterapevte in psihologe, saj so posamezniki s prekomerno telesno težo v družbi pogosto še vedno stigmatizirani in se soočajo s slabo samopodobo, depresivnostjo in slabo motivacijo, pa tudi demenco. Spomnila je tudi, da debelost vpliva na težji potek covida-19.
Kot ključno v procesu hujšanja je Cevc izpostavil stalno motivacijo in spodbujanje posameznika, brez strašenja. Opozoril je na reklamiranje sladkih pijač in na nevarnosti reklam, ki obljubljajo hitro izgubo telesne teže. “Shujšati ni problem, problem je vzdrževati telesno težo,” je dodala Kopčavar Gučkova.
Okroglo mizo z naslovom Debelost je bolezen sta v sodelovanju z STA pripravila Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Društvo za zdravje srca in ožilja.
