Foto: Profimedia
V poslanici so zapisali, da je otrokom z avtizmom treba zagotoviti enake možnosti izobraževanja, zato je vsem, ki ga potrebujejo, treba zagotoviti stalnega spremljevalca. Želijo si ustanovitve regijskih dnevnih bivalnih centrov, ki “ne bi pomenili le ‘varstva’, ampak tudi socialni in komunikacijski trening, druženje, zdravo preživljanje prostega časa, razvijanje svojih močnih področij”. Centri bi predvsem razbremenili “preutrujene starše”, kar se je pokazalo v času epidemije, ko so sami prevzemali vso skrb za svoje otroke in mladostnike z avtizmom.
V zvezi za avtizem Slovenije si želijo tudi ureditve bivanja mladih in odraslih z avtizmom in ozaveščanje ter stimuliranje zaposlovalcev, saj relativno majhen del te skupine pride do možnosti zaposlitve, so še zapisali v poslanici.
Ob dnevu zavedanja o avtizmu so pripravili več akcij ozaveščanja javnosti. S pomočjo občin bodo modro zasvetile nekatere zgradbe, v Celju bodo modro osvetlili Stari grad. Za vrtce in šole so pripravili natečaj Modri SAM, v katerem otroci in mladi preberejo knjige, kjer nastopajo osebe z avtizmom, nato pa se o vsebini pogovorijo in jo na različne načine poustvarijo.
Predstavniki Zveze so se sicer v torek udeležili pogovora pri predsedniku republike Borutu Pahorju, kjer so izpostavili težave, s katereimi se soočajo, še posebej pa so se pokazale v času epidemije novega koronavirusa. Na pogovoru so se dogovorili, da bodo septembra, če bo to mogoče, organizirali delovno konferenco, kamor bodo povabljena tri ključna ministrstva in strokovna javnost, ki se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je opozoril na pomanjkanje sistemskih rešitev za osebe z avtizmom. “Pri Varuhu si prizadevamo, da se njihov glas krepi, da se njihove pravice uresničujejo. Morajo biti videni in vključeni, saj je nujno, da se jih prepozna kot pomemben del skupnosti, ki lahko prispeva k višji kvaliteti življenja vseh nas,” je pojasnil. Poudaril je predvsem zaskrbljujoče pomanjkanje ustreznega kadra, kot so pedopsihiatri, psihologi in delovni terapevti. Skrbi ga tudi, da zdravstveno osebje na primarni ravni, delavci v sociali in organi pregona pogosto nimajo ustreznega znanja o tej motnji.
Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo in nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Pogostnost avtizma je v zadnjih dveh desetletjih narasla za več 10-krat, kar jo danes uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo, gre že za več kot en odstotek populacije. V Sloveniji je glede na te podatke 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra (MAS), je objavljeno na spletni strani zveze.
Generalna skupščina ZN je leta 2008 2. april razglasila za svetovni dan zavedanja o avtizmu z namenom, da bi spodbujali k boljšemu razumevanju te motnje.
