Foto: Profimedia
Molekularno oz. PCR testiranje velja je preiskava, ki temelji na tehnologiji verižne reakcije s polimerazo (angl. polymerase chain reaction – PCR).
Testiranje poteka tako, da pri posamezniku vzamejo bris iz nosnega dela žrela, nato pa ga v laboratoriju testirajo in majhne količine genskega materiala (dednine) v vzorcu (npr. RNK virusa v brisu nosu) pomnožujejo do zaznavnih količin. Logika PCR preiskave je, da majhnih količin dednine virusa v vzorcu ne moremo zaznati, po pomnoževanju do velikih količin pa to lahko.
PCR reakcija predstavlja osnovo za testiranje DNK in RNK v molekularni diagnostiki, navajajo na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana. Gre za zelo občutljive in zelo specifične teste, kar pomeni, da zaznajo izredno majhne količine virusa in zelo dobro razlikujejo med novim koronavirusom in starimi koronavirusi, ki so tudi prisotni v populaciji. Tudi ti testi sicer niso 100-odstotno zanesljivi, a so najboljše, kar je trenutno na voljo, je nedavno za STA pojasnila vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik.
Antigenski testi pa so testi, s katerimi določajo sestavine mikroorganizmov v vzorcih. Zasnovani so na različnih principih, zato so njihove analitske zmogljivosti zelo različne.
Po besedah Rupnikove pri teh testih ne določajo prisotnosti virusa tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, ampak uporabijo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščejo virusne delce pri bolniku. Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost.
Na NLZOH navajajo, da ima veliko antigenskih testov zelo slabe analitske zmogljivosti, kar pomeni, da z njimi pridobijo visok delež lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. Brez obsežnega preverjanja analitskih sposobnosti antigenskih testov slednjih ni mogoče varno uporabljati v diagnostične namene. Večina testov, ki se jih označuje s pogovornim izrazom hitri testi, spada v skupino antigenskih testov.
V resnici pa, kot opozarjajo na NLZOH, hitri testi pomenijo hitre preiskave, pod kar pa se šteje vsaka laboratorijska preiskava, ki omogoča izvedbo v kratkem času. Gre tako za hitrejše molekularne PCR preiskave ali pa hitre teste, pod katerimi pa v stroki razumejo predvsem hitre antigenske teste.
Obstaja pa tudi serološko testiranje na sars-cov-2, s katerim dokazujejo specifična protitelesa pri sumu na okužbo z novim koronavirusom. Pri tem analizirajo vzorec krvi iz periferne vene, v kateri iščejo protitelesa razreda IgG.
A pri tem testiranju ne dokazujejo akutne okužbe z novim koronavirusom, pač pa je namenjen dokazovanju imunskega odziva na virus oz. prebolele okužbe. Oseba, pri kateri v serumu najdejo protitelesa, je lahko trenutno okužena z novim koronavirusom, ni pa nujno, saj so lahko protitelesa posledica pretekle okužbe oz. stika posameznika z virusom.
Vir: NLZOH, Onkološki inštitut Ljubljana
