Ekipa znanstvenikov je v študiji, ki so jo objavili danes v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati globalno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde ljudi, ki so ali prekomerno hranjeni ali podhranjeni.
Foto: Profimedia
Nova dieta je plod triletnega projekta, v katerem je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav. Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je Južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.
Izpostavili so tudi, da je živinoreja katastrofalna za okolje, saj proizvede 18 odstotkov toplogrednih plinov in prispeva h krčenju gozdov in pomanjkanju pitne vode, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Profesor z londonske univerze in eden od avtorjev študije Tim Lang je komentiral, da smo trenutno v katastrofalni situaciji. Prehraniti 10 milijard ljudi do leta 2050 z zdravim, trajnostnim načinom prehranjevanja, po njegovih besedah ne bo mogoč brez spremembe prehranskih navad. Po njegovem mnenju potrebujemo spremembo v globalnem sistemu hrane, kakršni še nismo bili priča, poroča portal Deutsche Welle.
Prehranski načrt Langa in kolegov terja, da se uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, do leta 2050 razpolovi.
Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. guarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužije več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno.
V skladu z novo dieto človek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek, znan kot nugget, in 13 gramov jajc oz. ne več kot 1,5 jajca na teden.
Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerika in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij.
Prehranski načrt izpostavlja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na ne več kot 50 gramov dnevno.
Avtorji študije so zapisali, da se takšna idealna dieta seveda razlikuje od regije do regije, a dodali, da so želeli s svojim prehranskim načrtom predvsem pokazati, da lahko vsak na svetu zaužije potrebnih 2500 kalorij dnevno, pri tem pa ostane zdrav in pomaga planetu.
“Ključno je uživanje manj rdečega mesa, pri čemer gre predvsem za izziv, kako spremeniti človeško obnašanje,” je za AFP komentiral direktor Inštituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb v Potsdamu, še eden od avtorjev študije Johan Rockstrom.
Dodal je, da je prav tako ključno zmanjšanje vnosa žitaric in gomoljev oz. prehod na oreščke, sadje, zelenjavo in stročnice kot glavni vir prehrane, o čemer se sicer običajno manj govori.
Rockstrom in kolegi so prepričani, da bi njihova dieta povečala vnos ključnih hranil in zmanjšala vnos nezdravih nasičenih maščob. Zdravi viri maščob, kot so oreščki in semena, v njihovem prehranskem načrtu zavzemajo pomembno mesto. Človek bi jih lahko pojedel do 75 gramov na dan, a bi moral ob tem na ta dan zmanjšati uživanje nenasičenih maščob, katerih vir so mastne ribe.
Nova dieta bi lahko po mnenju avtorjev študije vsako leto na svetu preprečila 11,6 milijona prezgodnjih smrti.
