Mia je bila razigrana prijazna deklica, ki je velikokrat kaj ušpičila. Po glavi so ji rojile različne vragolije, ki jih je kdaj pa kdaj tudi uresničila, vendar pa je bilo vse skupaj bolj nehote kot hote. Nekega dne si je Mia zaželela, da bi imela punčko, ki bi si jo sešila sama. Vzela je babičin šivalni stroj in pričela šivati, a že kaj kmalu so se pojavile težave. Mia namreč ni znala uporabljati stroja, zato se je odpravila k babici in jo prosila, naj ji pomaga sešiti punčko, ki si jo je tako močno želela. Babica je skupaj z vnukinjo sedla za šivalni stroj in pričeli sta z delom. Mia je z velikim zanimanjem opazovala babico, kako je oblikovala in šivala punčko, ter zvesto sledila njenim navodilom. Ko je bila punčka že skoraj narejena, so se pojavile težave. Mia in babica namreč nista vedeli, kako bi punčki naredili oči, nos in usta. Takrat pa se je Mia domislila in vzela v roke pisalo ter narisala punčki oči, nos in usta. Punčka je tako dobila končno podobo. S punčko v naročju je Mia, ponosna na babičino in svoje delo, odšla domov, kjer jo je že nestrpno čakala mama. Ker se je bližal večer, je Mia, še polna vtisov minulega dne, smuknila v pižamo in legla k počitku. A to noč ne bo sama. Čuvala jo bo punčka iz cunj.
Več zgodbic in več o sami avtorici najdete na njeni spletni strani https://leninezgodbe.wordpress.com/
