»
/ 2 leta ago

V Evropski uniji je bilo leta 2017 v povprečju zdravih ali zelo zdravih več kot 95 odstotkov otrok, kažejo podatki, ki jih je danes objavil Eurostat. V Sloveniji je bilo zdravih ali zelo zdravih 93,8 odstotka otrok, dokaj zdravih 5,2 odstotka, slabega ali zelo slabega zdravja pa odstotek otrok.

NOVICE
* This field is required
Foto%3A+Profimedia

Foto: Profimedia

Z omejitvami dejavnosti zaradi različnih zdravstvenih težav se je v EU leta 2017 po podatkih Eurostata v povprečju soočalo manj kot pet odstotkov otrok.

Nobenih omejitev dejavnosti zaradi zdravstvenih težav ni imelo 95,2 odstotka otrok (v Sloveniji 96,4 odstotka), 3,7 odstotka otrok v EU je imelo zmerne omejitve (v Sloveniji 2,3 odstotka), 1,2 odstotka otrok v EU pa je imelo hude omejitve dejavnosti zaradi zdravstvenih težav (v Sloveniji 1,3 odstotka).

Po podatkih Eurostata se odstotek zdravih otrok v EU nekoliko spreminja glede na starostno skupino. Delež otrok, katerih zdravje je slabo ali zelo slabo, je v povprečju v EU vseh starostnih skupinah nižji od enega odstotka.

V starostni skupini do pet let je bilo v EU leta 2017 zdravih ali zelo zdravih 96,5 odstotka otrok (v Sloveniji 93,9 odstotka), v starostni skupini med 5 do 9 let 95,9 odstotka (v Sloveniji 94,3 odstotka), v starostni skupini od 10 do 15 let pa 95,2 odstotka otrok (v Sloveniji 93,3 odstotka).

Več kot 99 odstotkov vseh otrok v starostni skupini do pet let je bilo zdravih ali zelo zdravih v Bolgariji, Romuniji, Italiji in na Malti. Najnižji delež tistih, ki so bili zdravi ali zelo zdravi, pa je bil v starostni skupini do pet let po podatkih Eurostata v Estoniji (92,4 odstotka), na Poljskem (93,1 odstotka), v Latviji in na Portugalskem (po 93,3 odstotka) ter v Sloveniji (93,9 odstotka).

V starostni skupini od 5 do 9 let je bil v EU delež otrok, ki so bili zdravi ali zelo zdravi, najnižji na Portugalskem (89,3 odstotka) in v Latviji (91,2 odstotka), najvišji pa v Romuniji (99,8 odstotka), na Cipru (98,9 odstotka), Italiji (98,8 odstotka) in v Grčiji (98,7 odstotka). V Sloveniji je bilo leta 2017 zdravih ali zelo zdravih 94,3 odstotka otrok, starih od 5 do 9 let.

V starostni skupini od 10 do 15 let je bil najnižji delež zdravih in zelo zdravih otrok v Latviji (88 odstotkov), na Portugalskem (88,7 odstotka) in Estoniji (89,6 odstotka), najvišji pa v Romuniji (99,1 odstotka), Italiji (98,4 odstotka) in Bolgariji (98,2 odstotka). V Sloveniji pa je bilo po teh podatkih zdravih ali zelo zdravih 93,3 odstotka otrok, starih med 10 in 15 let.

Tagtags

Moja dobra prijateljica je izjemen strokovnjak za razvojno dobo otrok od dveh do približno osmih let starosti. Uči v osnovni šoli in pogosto od nje srkam znanja glede specifike omenjene razvojne dobe otrok, ki vstopijo v osnovno šolo. Seveda je takoj ob pogledu na otrokovo vedenje razvidno kakšno je družinsko okolje in kakšni odnosi so prevladujoči v družini, iz katere prihaja dotični opazovani otrok.

Več študij je že pokazalo, da večina otrok s koronavirusom razvije mile simptome ali pa sploh ne zboli, največ neznank pa sedaj ostaja pri vprašanju, v kakšni meri otroci virus širijo naprej. Nova raziskava iz Južne Koreje razkriva, da ga lahko nosijo v nosu do treh tednov, kar ob vračanju v šole izpostavlja vlogo ohranjanja razdalje in higiene.

Od žensk, ki so v Sloveniji rodile v lanskem letu, so bile tiste, ki so v tem letu rodile prvič, v povprečju najmlajše v koroški statistični regiji. Bile so povprečno 2,2 leta mlajše od tistih iz obalno-kraške regije, ki so bile v povprečju najstarejše, ugotavljajo v republiškem statističnem uradu (Surs).

Novo šolsko leto je pred vrati, a prinaša še veliko negotovosti o tem, kako se bo glede na epidemiološko situacijo izvajalo. Psihologinji Majda Jus Ašič in Helena Maher Resinovič sta ob tem poudarili pomen pogovora med starši in otroki, predhodne priprave na različne scenarije šolanja ter prilagodljivosti in podpore družine.