»
/ 2 meseca ago

Od žensk, ki so v Sloveniji rodile v lanskem letu, so bile tiste, ki so v tem letu rodile prvič, v povprečju najmlajše v koroški statistični regiji. Bile so povprečno 2,2 leta mlajše od tistih iz obalno-kraške regije, ki so bile v povprečju najstarejše, ugotavljajo v republiškem statističnem uradu (Surs).

NOVICE
* This field is required
Foto%3A+Profimedia

Foto: Profimedia

Povprečna starost matere ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti je v 2019 v vseh regijah presegla 30 let. V povprečju najvišja je bila v osrednjem in jugozahodnem delu Slovenije (31,5 leta ali več). Na ravni regij je bila povprečno najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji in v obalno-kraški (31,8 leta), sledila je goriška regija (31,5 leta).

Najnižja ne glede na vrstni red otroka pa je bila v koroški regiji (30 let). Delež mater, mlajših od 20 let, je bil najvišji v jugovzhodni Sloveniji (3,2 odstotka), drugi najvišji pa v posavski (2,2 odstotka). V obeh omenjenih regijah sta bila v letu 2019 najvišja tudi deleža žensk, ki so rodile tretjega ali otroka višjega reda.

Osnovni kazalnik rodnosti pove, koliko otrok se rodi v posameznem letu na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bila v letu 2019 vrednost tega kazalnika najvišja v statistični regiji jugovzhodna Slovenija: skoraj 11 otrok na tisoč prebivalcev. Tretja najvišja je bila v sosednji posavski regiji.

V obeh navedenih regijah je bila tudi celotna stopnja rodnosti precej višja od slovenskega povprečja, ki je pri 1,61. V jugovzhodni Sloveniji je bila ta stopnja 1,93, v posavski pa 1,85. Najmanj otrok na tisoč prebivalcev, in sicer osem, se je lani rodilo v zasavski in v obalno-kraški regiji.

Med podatki o rojenih je regionalna raznolikost Slovenije najizrazitejša pri deležu otrok, katerih matere so ob njihovem rojstvu neporočene. V letu 2019 je bila prva po vrednosti tega podatka koroška (70 odstotkov), druga pomurska (68 odstotkov), zadnja pa goriška statistična regija (49 odstotkov). V severovzhodnih delih Slovenije, še zlasti v koroški statistični regiji, so bili ti deleži najvišji že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so še ugotovili v Sursu.

Tagtags
, ,

Moja dobra prijateljica je izjemen strokovnjak za razvojno dobo otrok od dveh do približno osmih let starosti. Uči v osnovni šoli in pogosto od nje srkam znanja glede specifike omenjene razvojne dobe otrok, ki vstopijo v osnovno šolo. Seveda je takoj ob pogledu na otrokovo vedenje razvidno kakšno je družinsko okolje in kakšni odnosi so prevladujoči v družini, iz katere prihaja dotični opazovani otrok.

Več študij je že pokazalo, da večina otrok s koronavirusom razvije mile simptome ali pa sploh ne zboli, največ neznank pa sedaj ostaja pri vprašanju, v kakšni meri otroci virus širijo naprej. Nova raziskava iz Južne Koreje razkriva, da ga lahko nosijo v nosu do treh tednov, kar ob vračanju v šole izpostavlja vlogo ohranjanja razdalje in higiene.

Novo šolsko leto je pred vrati, a prinaša še veliko negotovosti o tem, kako se bo glede na epidemiološko situacijo izvajalo. Psihologinji Majda Jus Ašič in Helena Maher Resinovič sta ob tem poudarili pomen pogovora med starši in otroki, predhodne priprave na različne scenarije šolanja ter prilagodljivosti in podpore družine.