»
/ 5 mesecev ago

Od žensk, ki so v Sloveniji rodile v lanskem letu, so bile tiste, ki so v tem letu rodile prvič, v povprečju najmlajše v koroški statistični regiji. Bile so povprečno 2,2 leta mlajše od tistih iz obalno-kraške regije, ki so bile v povprečju najstarejše, ugotavljajo v republiškem statističnem uradu (Surs).

NOVICE
* This field is required
Foto%3A+Profimedia

Foto: Profimedia

Povprečna starost matere ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti je v 2019 v vseh regijah presegla 30 let. V povprečju najvišja je bila v osrednjem in jugozahodnem delu Slovenije (31,5 leta ali več). Na ravni regij je bila povprečno najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji in v obalno-kraški (31,8 leta), sledila je goriška regija (31,5 leta).

Najnižja ne glede na vrstni red otroka pa je bila v koroški regiji (30 let). Delež mater, mlajših od 20 let, je bil najvišji v jugovzhodni Sloveniji (3,2 odstotka), drugi najvišji pa v posavski (2,2 odstotka). V obeh omenjenih regijah sta bila v letu 2019 najvišja tudi deleža žensk, ki so rodile tretjega ali otroka višjega reda.

Osnovni kazalnik rodnosti pove, koliko otrok se rodi v posameznem letu na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bila v letu 2019 vrednost tega kazalnika najvišja v statistični regiji jugovzhodna Slovenija: skoraj 11 otrok na tisoč prebivalcev. Tretja najvišja je bila v sosednji posavski regiji.

V obeh navedenih regijah je bila tudi celotna stopnja rodnosti precej višja od slovenskega povprečja, ki je pri 1,61. V jugovzhodni Sloveniji je bila ta stopnja 1,93, v posavski pa 1,85. Najmanj otrok na tisoč prebivalcev, in sicer osem, se je lani rodilo v zasavski in v obalno-kraški regiji.

Med podatki o rojenih je regionalna raznolikost Slovenije najizrazitejša pri deležu otrok, katerih matere so ob njihovem rojstvu neporočene. V letu 2019 je bila prva po vrednosti tega podatka koroška (70 odstotkov), druga pomurska (68 odstotkov), zadnja pa goriška statistična regija (49 odstotkov). V severovzhodnih delih Slovenije, še zlasti v koroški statistični regiji, so bili ti deleži najvišji že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so še ugotovili v Sursu.

Tagtags
, ,

V času karantene med pandemijo covida-19 je večina otrok v Angliji nazadovala pri učenju, nekaterim pa so se znatno poslabšale socialne veščine, v poročilu opozarja britanski urad za standarde v izobraževanje, storitve za otroke in veščine (Ofsted). Tako so nekateri otroci pozabili, kako uporabljati nož in vilice, drugi spet nosijo plenice, piše.

Višina in teža šolskih otrok in mladostnikov, ki sta pokazatelj njihovega zdravja in kakovosti prehrane, se med državami sveta zelo razlikujeta, je pokazala globalna raziskava londonskega Imperial Collegea. V raziskavi so uporabili podatke 65 milijonov otrok, starih od pet do 19 let. Slovenski 19-letniki so po višini na 10. mestu, Slovenke na 13.