Zakaj vztrajamo v taki energiji?
Pri mojem delo vedno znova ugotavljam, da kljub ozaveščanju, osebe še vedno vztrajajo v nemogočih odnosih in situacijah tako doma kot v službi.
Razložila vam bom primer iz prakse:
Gospa je imela težave v zakonu, bil je prisoten alkohol, fizično in psihično nasilje. Poročena je bila 30 let, vedno si je želela potovati in obiskovati razna izobraževanja na področju osebne rasti. Toda partner se s tem ni strinjal in nasilje se je stopnjevalo. Poleg tega ima doma še veliko dela na posesti. Vse to je botrovalo, da se je pojavila depresija. Zavedati se je začela, da ne more tako naprej in začela se je dodatno ukvarjati s športom. V novem okolju je spoznala različne osebe, toda še vedno je vztrajala v isti energiji.
Sprememba je izstop iz cone udobja
Moje prvo vprašanje je bilo, zakaj in česa jo je najbolj strah ob spremembi, kajti vemo, da je vsaka sprememba izstop iz naše cone udobja.
Cona udobja pa je vse tisto, kar mi že poznamo, pa naj bo še tako hudo ali boleče. V primeru omenjene 30-letnice je to:
– Fizično nasilje
– Obtoževanje
– Strah pred nasiljem
– Vonj po alkoholu
– Samoobtoževanje
– Odpovedovanje spolnosti.
Tukaj je le nekaj naštetih primerov, kaj se zgodi potem, ko izstopimo iz cone udobja in želimo naprej:
– Treba se je izpostaviti pred partnerjem in postaviti mejo
– Strah pred reakcijo okolice in sorodnikov
– Strah pred tem, kako bodo reagirali otroci
– Največji strah pa je, kaj bomo počeli potem, ko tega, kar poznamo, pa četudi je slabo, več ne bo.
S spremembo izgubimo krivca za “vse” naše težave
Ko naredimo spremembo, je treba določiti nove cilje in prevzeti odgovornost za svoje življenje, saj nam do sedaj tega ni bilo treba narediti. Ker smo imeli izgovor in krivca za vse naše težave, nedelo, nizko samopodobo, seksualno odmikanje in prekrivanje To je igra, ki jo igramo izključno z enim razlogom, strah nas je, ali smo dovolj dobri, kajti potem ostanemo samo mi, brez dodatkov, kot so otroci, soprog, naziv, občutek žrtve, nezainteresiranosti za partnerja, ipd.
Ne le odnosi doma, tudi v službi – in takšno stanje vodi v bolezni
Veliko je tega tudi na delovnih mestih, ne glede na trenutno krizo, se še vedno lahko vprašate, zakaj vztrajam v takšni energiji, da me šef ponižuje, da se vedno dokazujem, da si ne upam na dopust, da se bojim konkurence. Veliko je takšnih primerov in takšno stanje vodi v bolezen. Pričnite razmišljati kaj vas zadržuje v coni udobja in česa vas je strah, ko boste izstopili iz nje. Že samo s tem boste dosegli velik napredek. Vse je zelo enostavno, kar preveč da bisi upali verjeti, da je res.
S tehniko ThetaHealing skozi pogovor pridemo do razlogov, zakaj stvari ne spremenimo in se naučimo zbrati pogum za ključne korake.
AVTORICA ČLANKA: Edita Tomič – Grafologinja in praktik Theta Healinga