Foto: Profimedia
Kaj je boljše življenje je relativen pojem. Za nekatere je dobra služba in kariera, dobra plača, ki omogoča večerje v restavracijah, počitnice na morju in snegu, prestižen avto. Za nekatere je lepa in modna obleka ter druženje s prijatelji in prijateljicami, obiskovanje koncertov, gledališča, morda muzejev. Za nekatere pa je čisto nekaj drugega. Nepovezano z materialnim svetom. Karkoli pa nekomu pomeni »boljše življenje«, mora zanj nekaj narediti.
Morda je pot do boljšega življenja ravna in široka. Morda je pot strma, ovinkasta, ozka. Boljše življenje si želimo z dušo in telesom, vendar nas je nečesa strah. In različne situacije nas privedejo do vprašanja: »Naj se umaknem? Naj opustim željo, ker ne zmorem? Morda pa bi moral vztrajati in uresničevati svoje sanje?« Velikokrat ta strah spremlja bolečina, stiska nam prsni koš, občutimo slabost in šibkost. Izčrpavajo nas misli in strah ter boj med njima.
Imamo odgovor na ta vprašanja? Imamo! Odgovor na ta vprašanja je: »Poslušaj glas v sebi in pojdi naprej. Poišči pomoč, sogovornika. Velikokrat in mnogim pomaga knjiga. Knjiga, ki jo je napisal tisti, ki je dal skozi podobno zgodbo. Takšna knjiga, ki nam pomaga, da rastemo in nam da točno to, kar v tistem trenutku potrebujemo, da dozorimo v svojih izzivih.
Je možno premagati strah?
Ko sem bila majhna, sem bila knjižni molj. Prebirala sem predvsem romane. Že takrat sem rada pisala in zato sem bila pri učiteljici slovenščine učenka v ospredju. Študij pa je moj fokus obrnil v drugo smer, študijsko literaturo, v kariero in pisanje vsebin brez srčnosti in čustev. Taki so pravniški teksti. Izobrazba je veliko in hkrati nič. Kadar smo v strahu, tesnobi in pred izgorelostjo, nam na žalost ne pomaga dosti.
Dobro pa je vedeti, da nam življenje vedno naloži na hrbet breme, ki ga zagotovo zmoremo nositi. Ponudi nam tudi navodila kako se tega bremena znebiti. Vprašanje je le, če slišimo glas, ki nas nagovarja, da najdemo ta navodila. Verjemite, da jih vsak nosi v sebi. Kdaj jih najde?
Ne najde jih vsak. Ne najdejo jih tisti, ki mislijo, da je dovolj, da si jih želijo, vendar ne naredijo ničesar za to. Danes to imenujemo »cona udobja«. Nekateri padejo na dno, ali še nižje in je vse, kar si želijo, priti nazaj na površje. Sprejmejo to ozko, strmo in ovinkasto cesto. Taki običajno poiščejo svoja navodila. Saj ni lahko, ampak njihova naravnanost, volja in vztrajnost jim lahko ponudi več kot sta strah in tesnoba.
Kaj v bistvu iščemo? Iščemo odgovor na vprašanje »zakaj« si to želimo? Komu bi bili vzor, če bi se prebili navzgor. Kako bi se tam počutili? Srečni, ponosni nase! Odlikovala bi nas moč, ker smo bili vztrajni in smo uspeli razviti samozavest, samospoštovanje…
Naše življenje bi se postavilo v ravnovesje. In ravno to ravnovesje prinaša boljše življenje. Dosežemo ga v materialnem ali nematerialnem svetu. Različni smo. Večina pa nas zaživi, ko začutimo sebe, ko se spoznamo in si damo roko. Torej, v bogastvu, ki je v nas samih. Da, tako se premaguje strah in možno ga je premagati.
Ključ do zbirke
Tudi jaz sem si želela boljše življenje. V mojem svetu je to bolj srčno in svobodno življenje. Vsakodnevna rutina me je dušila, zato sem iskala nove izzive. Zapustila sem pravniški poklic in si zastavila cilj postaviti svoj privatni posel. Vendar je življenje imelo zame drugi načrt. Želelo mi je pokazati kaj je moje boljše življenje.
Moji mami se je zdravstveno stanje poslabšalo in potrebovala je vsak dan več prisotnosti, pozornosti in nege. Breme misli in strahov v meni je bilo tako močno, da sem morala narediti nekaj zase. Začela sem se izobraževati s področja osebnostne rasti. In tu sem dan za dnem spoznavala razsežnosti boljšega življenja, ki se zrcalijo v mojih vrednotah. To znanje mi je tudi odprlo pogled na spečo princesko v meni, pisateljevanje.
Pisati, pisati, pisati. Tako je bilo sporočilo za premagovanje »srčnih težav«. Ko čutimo tesnobo, ko ne moremo nekomu povedati vse, kar bi si želeli. In vzamemo list papirja ter izlijemo nanj vse, kar nas muči. Niso pomembne besede, slovnica, pravopis. Pomembno je dati iz sebe bolečino.
Narava, kjer sem iskala pomiritev in navdih, je z menoj skreirala zbirko ilustriranih knjig za osebnostno rast. Za otroke, lahkotne, ilustrirane. Za odrasle, ki nimajo časa ali ne želijo brati dolgih zgodb ali so izgubili stik s knjigo. Za starejše, ki se zapletejo v mreže starosti in pozabijo koliko modrosti nosijo v sebi, koliko čudovitih let je za njimi in koliko jih je lahko še pred njimi.
Zbirka je v mavričnih barvah. Zbirka »Gugalnica za dva«, ki v vsako sobo prinese sonce. Kar pa je najpomembneje, pomaga vzpostaviti ravnovesje v posamezniku.
Rdeča, oranžna in rumena zgodba
Prva zgodba je rdeča. Posvečena jo možu avtorice. Ker je sam naredil v življenju velik korak in se odločil za družino. Doma je iz Istre, kjer je rdeča zemlja. Njegova ljubezen so oljke. To je kraj dogajanja pripovedi. Dveh oljk, stare Brave in mlade Piccoline in njunega gospodarja Josipa. Tudi oljkici imata strahove, kot mi. Bravi pomaga pri premagovanju strahov beli golob. To pomeni, da v življenju potrebujemo nekoga, ki se mu lahko zaupamo in nam bo odstranil nevidne tančice izpred oči. Oljki sta se povezali med seboj in z zemljo, virom bogastva. Razvili sta močne korenine za rast, za življenje.
Oranžna zgodba. Posvečena je vsem učiteljicam in Katarinam. Dogaja se v dolini reke Neretve. Zakaj tam? Ker ta kraj navdihuje z nasadi mandarin. Tam je vir oranžne barve. Tam živi ribica činklja. Riba s posebnim prebavnim sistemom. Tam je doma pisani živalski svet, ki je prevzel pomembne vloge. V ozadju teh vlog se rojeva in prepleta ljubezen. Zgodba nas nauči, da se moramo imeti radi, da si moramo to tudi sami kdaj priznati. Da vse kar mislimo o sebi, ni nujno res. Ker drugi vidijo v nas mnogo več, kot vidimo sami v naši skromnosti. Nauči nas učiti se, pomniti. Zapomniti si števila, kar lahko nadgradimo z uporabljeno mnemo tehniko.
Rumena zgodba je posvečena vsem, ki so se v življenju srečali z demenco. Tiha bolezen, ki je prisotna v mnogih družinah in lomi srca. Bolnih in njihovih družinskih članov. Dogaja se v obalnem vrtcu Mavrica, v namišljeni skupini Zvezdice. Zvezdice so vir rumene barve in energije. Vzgojiteljici se s svojo skupinico pogovarjajo o poklicih. Živahna pripoved otrok, katero prekine mala deklica, ki ne razmišlja kaj bo, ko bo velika. Ona ve, da bo pomagala mamici pri negi none. Njena nona ne pozna več nikogar, čudno se obnaša. Z njo se igra miselne igre in jo boža po rokah, ker ima rada dotik. To jo pomirja. Zgodba se zaključi s tremi vprašanji, ki bi morali z nami zaključevati sleherni dan. Ki bi jih morali postaviti našim otrokom, da bi jih iz nedolžnega pogovora spoznavali. Spoznavali njihove tihe misli, ki jih sicer ne radi izražajo.
Zelena, modra in indigo zgodba
Zelena zgodba je posvečena slovenski športnici Urši Kragelj. Urša, kajakašica, tekmovalka v disciplini slalom na divjih vodah, je glavna oseba pripovedi. Njene priprave na evropsko prvenstvo in olimpijske igre. Vse ovire, ki jih mora preskočiti športnik v pripravah za visoke dosežke. Zgodba se dogaja na reki Soči. V zgodbo pa so prvič vključeni tudi kristali. Smaragdna zapestnica okoli Uršinega drobnega zapestja. Zgodba nas popelje skozi NLP-vprašanja, ki si jih moramo postaviti pri zastavljenih ciljih vse do spoznanja, da smo lahko uspešni tam, kjer delujemo s srcem.
Modra zgodba še ni zapisana na papirju. Posvečena bo prvemu vnuku avtorice, ki se je rodil kmalu po smrti njene mame in je prinesel v njeno življenje novo energijo. Dogajala se bo v Koprskem zalivu, kamor včasih zaidejo tudi delfini. Z dečkom se bo srečal delfin, ki ga bo naučil slediti svojim sanjam.
Indigo zgodba je še v »oblakih«. Glavna oseba bo lastovka, vir indigo barve. Zgodba bo nadgrajevala našo intuicijo, telesno skladnost, ravnovesje. V njej bo vgrajena domišljija, ki podpira naše razmišljanje in sprejemanje odločitev. Tudi v tej zgodbi bodo vir moči kristali. Želite sodelovati z idejami? Dobrodošli.
Vijolična zgodba in krovna zgodba
Vijolična zgodba že ima glavno osebo in kraj dogajanja. Glavna oseba bo morska deklica Karin, dekle, ki je zbolelo za multiplo sklerozo ter s svojim ravnovesjem v telesu in miselnostjo je ozdravilo svoje telo. Tekmovala je v sekciji invalidov, sedaj pa v tej sekciji zanjo ni več mesta, ker je – zdrava. To je del resnične zgodbe. Kraj dogajanja bodo soline v Sečovljah, vključena bosta rožmarin in sivka.
Osma knjiga bo splet vseh teh zgodb, njihove glavne osebe ali »tiha bitja«, ki sestavljajo naša navodila za boljše življenje.
Sem korak do boljšega življenja?
Morda se je vsak vprašal: »Ali živim sedaj boljše življenje?« Nekateri so sebi postavili vprašanje: »Kje sem jaz in kaj moram storiti za boljše življenje?«. Odlično, kajti to pomeni, da se že vzpenjate po cestici navzgor. Vaš pogled je usmerjen v nebo, iščete svetlobo. Upanje. Nadaljujte. Ne obupajte.
Vsak trud je vedno nagrajen. Če vztrajate, bo nagrada za trud še slajša. Vse, kar moramo v življenju rešiti, vse kar se odločimo uresničiti, vse je izvedljivo. Zapomnite si to. In nosite to z optimizmom, da boste našli navodila, ki vam bodo pomagala – uspeti.
Morda pa nosijo to navodilo ilustrirane knjige zbirke Gugalnica za dva? Klik na spletno stran stane le malo vašega časa. Pokukajte v družinski hram ustvarjalcev zbirke. Mama, hčerki in nečakinja. To je Gugalnica za dva.
Avtorica knjižne zbirke Gugalnica za dva je Ksenija Bažon, več o njej in njeni knjižmi zbirki si lahko preberete na www.kratke-zgodbe.com
