V sodobnem svetu je nekako prepovedano čutiti, ni zaželjeno trpeti. Vsi moramo samo uživati in veliko nakupovati. Veseli december je kot nalašč za povečanje tesnobe in notranje bolečine, kar v želji za večjo prodajo spretno izkoristijo trgovci. Pretirano prikazujejo srečo in nam vsiljujejo kaj vse še potrebujemo do popolne sreče (popolno darilo)… Ljudje zapademo pod vpliv oglaševanja in začnemo verjeti, da svojo bolečino in žalost lahko skrijemo z nakupom izdelka ali, še huje, s farso družinskega življenja.
Vse to naredimo, vse kupimo, živimo življenje kot se od nas pričakuje. Pa vendar doživljamo bolečino. Ko doživljamo bolečino, obstaja v človeku naravna težnja po skrivanju te. Bolečino želimo skriti pred drugimi in pred seboj. Trudimo se in naenkrat se znajdemo v vrtincu bolečih čustev, kot hrček v kletki, in ne vemo več kako naprej. Počutimo se nesprejeti in nerazumljeni, še sami sebe ne razumemo več.
Kako mi lahko pomaga joga?
Joga je uravnoteženje življenja, uči nas nenavezanosti na stvari, zmanjšuje sodbe (do sebe in drugih). Pravi nauk joge je uporabiti asane kot pot za boljši vpogled na svoje življenjske vzorce. Joga deluje kot dvigalo, ki nas dvigne iz čustvene zmešnjave življenja in nam ponudi jasen pogled na življenje.
Prenehamo biti bitke življenja, od koder ne vidimo poti ven. Z vadbo joge pridobimo moč zaznave, razširimo perspektivo gledanja na svoje življenje. Uvidimo svoje vzpone in padce, svoje trpljenje, veselje, uspehe in neuspehe. Se sprejmemo.
Zakaj je biti čuteč dandanes tako nesprejemljivo? Globina in moč čustev je vendar odraz globine in moči duha. Ko sprejmemo svoje dobre in slabe lastnost, se popolnoma sprejmemo in se sprostimo v svoji koži. Ko najdemo svobodo v biti mi sami, biti to, kar v resnici smo, ne omahujemo več in najdemo trajen mir.
Joga torej stanje žalosti transformira v stanje veselja. Kot je življenje sestavljeno iz sreče in žalosti, je tudi praksa joge uravnoteženje nasprotujočih si sil, v vsakem položaju in gibu. V vsaki postavitvi si stojita nasproti dih in moč, sproščenost in napetost itd… Ni moči brez mehkobe, prav tako ni sreče brez žalosti. Ko najdemo to izkušnjo v jogi, nas to vodi do lažjega razumevanja zakonitosti življenja.
Pot do odkritij je dolga in na njej je mnogo preizkusov. Je pot z veliko dežja in sonca, polna bolečine in sreče. Je pot radosti in blaženosti.
Ni lahkih poti, zmagajo samo vztrajni. Edini način, da z jogo najdemo mir, je vsakdanje delo na sebi in trud. Joga je kot umivanje zob, nenehni proces, kjer ni dovolj si umiti zobe danes in potem 14 dni nič več… Je nenehno delo na sebi.
Torej, pogumno na poti do samosprejemanja in sreče!
Namaste.