Foto: Thinkstock
Psihoterapija (iz gr.psycho – duh, duša /therepeia – zdravljenje) je na kratko zdravljenje s pogovorom, na način spoznavanja svojega notranjega sveta.
Psihoterapija uporablja vrsto tehnik, namenjenih zdravljenju ali odpravljanju vedenjskih in drugih duševnih težav pri odraslih in otrocih.
VRSTE PSIHOTERAPIJE
Obstaja več različnih vrst psihoterapije. Katero vrsto pa boste vi izbrali, je odvisno od tega, kakšna so vaša pričakovanja in cilji, ki si jih zastavite pred obiskom psihoterapije ali tega, katera vrsta psihoterapije se nahaja v vaši bližini oz. v okolju kjer živite. Kakorkoli že, te vrste so:
- kognitivno-vedenjska terapija (usmerjena v reševanje trenutnih problemov)
- sistemsko partnerska in družinska terapija (intimni odnos med partnerjema poleg povezanosti vzbuja tudi boleča čutenja, ki so pogosto znak nerazrešenih vsebin iz preteklosti)
- razvojno-analitična psihoterapija (osredotočena je na doseganje sprememb v osebnosti, zaradi katerih se bodo trajno omilili simptomi, težave in stiske) in skupinska analiza. (v središču so odnosi in komunikacija)
- Vedno bolj pa se uveljavlja tudi logoterapija (le-te načela pa so: svoboda volje, volja do smisla in volja do življenja)
ODNOS MED PACIENTOM (KLIENTOM) IN TERAPEVTOM
Že pred davnimi leti so se ljudje zavedali, da obstajajo nekateri posamezniki, ki so na druge ljudi delovali pomirjujoče in so jih na nek način usmerjali s pogovorom. Nanje so se obračali ljudje z različnimi težavami in problemi, ker so jim zaupali. In ravno zaupanje je nepogrešljiv del učinkovitega psihoterapevtskega sodelovanja. Ključno je tudi, da se med klientom in terapevtom ustvari neka energija, varen odnos znotraj katerega ni skrivnosti in laži. Lahko pa se zgodi, tekom terapije, da vam terapevt ne bo več simpatičen, saj vam bo odpiral določena področja, ki vam ne bodo niti malo všeč, in ki bodo odpirala stare rane. Toda brez skrbi, to je le korak bližje vašemu mentalnemu zdravju.
KAJ PA TERAPEVT?
Terapevt je tisti, ki mora imeti rad ljudi, biti mora radoveden,prav to pa ga bo gnalo pri spoznavanju človekove duševnosti in predvsem pri spoznavanji posameznega klienta in njegove lastne duševnosti. Biti mora občutljiv, nepristranski, fleksibilen, imeti mora empatijo (sposobnost vživljanja v čustva sočloveka). Nikakor pa ne sme imeti težnje po prevladovanju in vsemogočnosti.
Pomembno se je zavedati, da terapevt ne more brati misli in reševati problemov namesto klienta. Terapevt bo terapijo vodil čez razne ovire, da bo klient sam prišel do odgovorov, ki mu bodo omogočili, da obrne svoje življenje na bolje.
PSIHOTERAPIJA PRI OTROCIH
Psihoterapija pri otrocih poteka nekoliko drugače, in sicer skozi igro. Otrok skozi igro »odigra« vse kar ga moti ali ovira pri vsakodnevnem življenju doma ali med vrstniki. Psihoterapevt povezuje igro z otrokovimi občutki, fantazijami, željami in strahovi ter mu pomaga, da se z njimi sooči in jih premaga. Na ta način se poveča otrokova samozavest, njegovo vedenje pa spet postane ustrezno njegovi starosti. Med psihoterapijo otroka je psihoterapevt v stalnem stiku z njegovimi starši, ki lahko zaradi dobrega poznavanja otroka pomagajo pri terapiji. Namen srečanj s starši je tudi spoznavanje starostnih posebnosti in potreb otroka ter pomoč staršem, da bi se bolj zavedali lastnih občutij v zvezi z njegovim odraščanjem in spremembami, ki jih prinaša psihoterapija, ter jih lažje sprejeli.
KDAJ PO POMOČ K PSIHOTERAPEVTU?
Po pomoč k terapevtu se obrnemo, ko se sami ne zmoremo več soočati oz. učinkovito razreševati lastnih težav. Psihoterapija je namenjena vsem, ki želijo zmanjšati posledice neželenih vzorcev vedenja, potrebujejo pomoč pri prebolevanju izgube, si želijo osebnostno rasti in bolj kakovostno živeti.
Pomembno se je zavedati, da psihoterapija ni nikakršen bav-bav in terapevti so prav tako samo ljudje, ki imajo (na srečo) to osebnostno lastnost (in veliko znanja), da nam s prostovoljnim in sproščenim pogovorom pomagajo, da prebrodimo neko težavno obdobje, velike težave ali pa samo manjše življenjske krizne trenutke. Zato je odgovor NE! Ne, psihoterapija ni tabu, ampak samo ključ do boljšega duševnega zdravja in srečnega, polnega življenja.
Avtorico prispevka, Tjašo Rataj, študentko zaključnega študija Psihoterapije v psihosocialni pomoči, lahko kontaktirate na njen mail tjasarataj
