Foto: Profimedia
Približuje se konec leta in čas božično novoletnih praznikov, ko se za hip ustavimo ter z velikim pričakovanjem vstopamo v novo leto. Letošnji prazniki bodo drugačni kot smo jih bili vajeni do sedaj, saj smo še vedno sredi pandemije covida-19 in ne smemo pozabiti na ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom.
Poleg tega je decembrski čas za številne izjemno težak, saj zaradi hitrega načina življenja, pritiska, da morajo biti videti srečni in nasmejani, pomanjkanja časa, organiziranja obdarovanj in praznovanj, doživljajo stres, anksioznost in druga negativna čustva. Še težje je ljudem, ki se soočajo s pomanjkanjem denarja, z žalostjo in osamljenostjo ali se spopadajo s težavami v duševnem zdravju, so opomnili na NIJZ.
Zlasti občutki osamljenosti so eden izmed razlogov, zaradi katerega si v prazničnem času ob koncu leta mnogi želijo, da bi se kar najhitreje prebili skozi to obdobje. O osamljenosti govorimo, kadar je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče, kot si želi. Osamljenost ne pomeni, da so drugi ljudje fizično odsotni, ampak pomeni odsotnost globljih in trajnejših socialnih stikov z drugimi ljudmi.
Ne le v času praznikov, tudi sicer ljudje občutimo osamljenost vedno pogosteje. Medtem, ko smo bili včasih bolj vpeti v okolje, tudi v družino, razširjeno družino, danes osebni odnosi postajajo predvsem stvar izbire. Kako se bo osamljenost pri posamezniku izrazila je zelo različno in v prazničnih časih je lahko to doživljanje še bolj intenzivno.
Osamljenost lahko občutimo kot utrujenost, tesnobnost, napetost, izoliranost, otožnost, frustriranost, pomanjkanje volje, slabšo samopodobo. V času pandemije z novim koronavirusom še dodatno občutimo določene izgube na področju zdravja, zaposlitvene in finančne varnosti, prisotni so občutki izgube nekdanje normalnosti. Zaradi omejitev v praznovanjih se tudi tisti, ki se iskreno veselijo prihajajočih praznikov, po navedbah NIJZ soočajo z izgubo običajnega preživljanja praznikov s svojo širšo družino in prijatelji. S temi občutki že drugo leto zapored vstopamo v praznični čas, kar lahko vpliva na povečan občutek osamljenosti.
Prav tako v decembru, mesecu obdarovanja, občutimo povečano obvezo do obdarovanja ljudi. Izzivi prazničnega obdarovanja nas lahko obremenijo do te mere, da se ne zmoremo veseliti prihajajočih praznikov. “Praznični stres je mogoče omiliti. Veliko je načinov, kaj lahko vsak zase naredi za boljše počutje med prazniki. Predvsem je najprej pomembno, da preverimo svoja pričakovanja glede praznikov, s kom in kaj si želimo v tem času doživeti. Prav tako si vzemimo čas zase, upočasnimo tempo in dajmo prednost tistemu, ob čemer se dobro počutimo. Počnimo to, kar nas napolnjuje z energijo in družimo se s tistimi, ob katerih se dobro počutimo. Nenazadnje je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen,” so poudarili.
Če se stiska v prazničnih dneh tako poveča, da je nič od navedenega ne razbremeni, se je dobro pogovoriti z družinskim članom ali prijateljem, ki nas posluša in razume. Ob nakopičenju več težav je pomembno, da svojih stisk in občutkov ne zanikamo, ampak se obrnemo po pomoč k svojim bližnjim, lahko pa tudi na svetovalce po telefonu, ki so usposobljeni za nudenje pomoči, še svetujejo.
Ob duševni stiski lahko pokličejo vsak dan med 19. in 7. uro na 01 520 99 00 ali na zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123, ki sta dosegljiva vsak dan 24 ur na dan. Prav tako lahko pomoč dobijo na številki Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 ali na številki TOM telefona za otroke in mladostnike 116 111 vsak dan med 12. in 20. uro.
