O napadih panike se premalo govori. (photoxpress)
Napadi panike so pogosta motnja
Čeprav se nam zdi, da se dogajajo samo nam, so napadi panike pogost pojav. Več kot četrtina človeštva je vsaj enkrat v življenju doživela napad panike. Pojavijo se nenapovedano, največkrat kot stranski učinek stresa. Najpogosteje jih povzroča velika izguba, ki smo jo doživeli, na primer izguba službe ali bližnje osebe. Takšni, najbolj stresni dogodki v našem življenju, nam tresejo tla pod nogami, zdi se nam, da ne moremo ničesar storiti, izgubljamo nadzor in grabi nas panika.
Simptomi napadov panike
Napad panike se pojavi brez vidnega razloga, povoda ali opozorila. Napad ponavadi traja okoli 10 minut in vključuje naslednje simptome (ni nujno, da pri vsakem napadu nastopijo vsi simptomi): težko dihanje, bolečine v predelu prsi, intenziven občutek strahu / groze pred smrtjo, občutek davljenja, vrtoglavico, drgetanje zaradi nenadnega mrazu ali potenje, slabost ali bolečine v želodcu, omrtvičenost prstov na rokah in nogah. Skozi čas oseba razvije stalen strah pred ponovnim napadom panike, kar lahko vpliva na vsakodnevne obveznosti in splošno kakovost življenja.
“Zakaj ravno jaz?”
Na pojav napadov panike vplivajo dejavniki, ki izvirajo iz posameznika (družina, dednost, uživanje drog in alkohola) ali iz okolja (stres). Strokovnjaki trdijo, da je pri nekaterih ljudeh del možganov, odgovoren za čustva in strah, bolj občutljiv kot pri drugih. Ta pojav je genetski in ga lahko podedujemo od staršev. Drugi znanstveniki za napade panike krivijo hormon noradrenalin. Ko vpliva na del možganov, odgovoren za mišljenje in odločitve, nas lahko “zablokira”, kar pripelje do napada panike. Nekatere raziskave so tudi pokazale, da asmatiki imajo dvakrat pogostejše napade panike.
Napadite napade panike!
Ker je stres predhodnik napadov panike, so eden izmed načinov zdravljenja različne tehnike sproščanja, na primer meditacija ali joga. Drugi načini vključujejo farmacevtska sredstva v obliki tablet za pomirjanje, vendar je to kratkoročna rešitev. S stresom, oziroma njegovo posledico – napadi panike, se je potrebno naučiti živeti.
V času napada se trdno usedite. Če mislite, da boste izgubili zavest, krčite mišice vsakih 30 sekund. Takšno krčenje spodbuja dotok kisika v možgane, kar bo preprečilo, da zares padete v nezavest. Preusmerite si pozornost na druge stvari, kar je vedno primeren nasvet, ne samo za napade panike. Odženite negativne misli z razmišljanjem o čem pozitivnem in prijetnem. Poslušajte vam ljubo glasbo ali prižgite televizijo, vendar le, če vas ne bo še bolj živcirala.
Dolgoročne rešitve
Ko enkrat doživite napad panike, ne smete postati strahopetka. Seveda boste potrebovali čas za pomiritev, vendar nikar ne postanite lenoba in v napadih panike ne iščite izgovora za izogibanje vsakodnevnim obveznostim in aktivnostim.
Pogovarjajte se o svojih problemih in napadih, kajti včasih se problemi zdijo veliko manjši, ko o njih spregovorimo naglas. Če veste, da ste nagnjeni k napadom panike, se zaupajte svojim najbližjim, sorodnikom ali prijateljem. Poiščite kakšno skupino za samopomoč. Čeprav zdravila niso dolgoročna rešitev, lahko svojega zdravnika kljub temu povprašate za pomirjevalne tablete. Lahko preizkusite tudi homeopatijo. Pomembno je vedeti, da nezdravljenje napadov panike lahko pripelje do agorafobije (nerazumski strah pred odprtimi prostori in družabnim okoljem), klavstrofobije (nerazumski strah pred majhnimi, zaprtimi prostori) in drugih psiholoških motenj.
Če vas nasveti bližnjih ne bodo vsaj malo pomirili, vsekakor poiščite strokovno psihološko pomoč. Naj vas spomnimo, da je kakovostno življenje brez napadov panike veliko pomembnejše od kratkoročnega sramu pred iskanjem strokovne pomoči.
