(PhotoXpress)
Kaj je manična depresija?
Gre za motnjo v delovanju možganov, zaradi katere posameznikovo razpoloženje močno niha med dobro voljo, navdušenostjo ter žalostjo in občutki brezupnosti. Te dve čustveni stanji sta lahko zelo intenzivni in vplivata na bolnikovo življenje, saj določata njegovo sposobnost in razpoloženje za delo, ter njegov odnos z drugimi ljudmi. Čeprav se večina izmed nas vsak dan sooča z nihanjem razpoloženja, pa je pri bolnikih z manično depresijo to zelo pogosto, občutki pa so precej močnejši.
Bolezen je poznana tudi kot psihotična, ker nekatere osebe z manično depresijo izgubijo stik z realnostjo, povod za pričetek poteka bolezen pa je lahko zelo različen.
Kaj je vzrok manične depresije in kdo lahko zboli?
Pri nekaterih je manična depresija podaljšanje preteklih soočanj s tesnobo ali depresijo, nekateri ljudje pa se z njo srečajo zaradi posebej travmatičnih ali stresnih življenjskih izkušenj. Za manično depresijo zbolevajo tako moški kot ženske, bolezen pa se najpogosteje pojavi ob koncu najstniškega obdobja ali v zgodnji odraslosti, okrog 20. leta starosti. Nekateri ljudje zbolijo že v otroštvu, vendar se njihovo stanje pogosto napačno definira, velikokrat kot vedenjske motnje v razvoju, ter zato tudi napačno zdravi.
Zdravniki še niso odkrili, kaj natančno je vzrok za nastanek bolezni, znano pa je, da je manična depresija povezana s kemičnim neravnovesjem v možganih. Gre za psihološko bolezen, na katero vpliva neravnovesje hormona noradrenalina, ki je hormon, ki vpliva na razpoloženje. Ob previsoki prisotnosti tega hormona oseba doživlja evforijo – močno navdušenje s presežkom energije, tudi ustvarjalne, pomanjkanje te kemične snovi, pa lahko vodi v depresijo.
Precej pomembno vlogo pri tveganju za obolelost imajo tudi geni, saj v primeru, da ima manično depresijo eden izmed družinskih članov, obstaja večja verjetnost, da se bo to obolenje dedovalo. Najvišja stopnja tveganja pa obstaja za osebo, katere enojajčni dvojček je zbolel za manično depresijo. Vendar pa zgolj genetski faktor ni edini dejavnik, saj je za razvoj te bolezni ključna usodna kombinacija psihičnih (na primer zloraba droge, stres) in okoljskih dejavnikov.
Kako prepoznamo manično depresijo?
Najbolj očiten simptom te bolezni je naglo menjavanje razpoloženja, ki je zelo intenzivno tako takrat, kadar je oseba žalostna in ne vidi več smisla v življenju, kot takrat, ko se oseba počuti neverjetno srečno. V stanju manije, pretiranega navdušenja, je oseba polna življenja, načrtuje svojo prihodnost, je nadpovprečno ustvarjalna in se ji zdi vse mogoče. Manično obdobje bolniku prinese nadpovprečno samozavest, lahko celo samovšečnost, oseba pa potrebuje zelo malo spanja, počitka in hrane, saj je kar naprej v ‘pogonu’.
V stanju depresije pa oseba nima volje do druženja z drugimi, do skrbi za samega sebe, nekateri se v tem času močno zanemarijo, ne hodijo iz hiše, ali pa tudi močno shujšajo. Depresivne osebe težje razmišljajo, pozabljajo pomembne stvari, nekateri se soočijo s kroničnimi bolečinami, večina pa izgubi zanimanje za spolnost. Če so občutki zelo močni, oseba razmišlja tudi o samomoru, saj ne vidi več nobenega smisla.
Obstaja več tipov bipolarne motnje, saj se nekateri srečujejo z daljšimi obdobji manije, med katerimi so občasne depresije, pri drugih pa je lahko obratno. V vmesnem obdobju, ko oseba ni manična ali depresivna, lahko funkcionira popolnoma normalno in tudi čustvuje zmerno, tako kot ostali.
Kako zdravimo manično depresijo?
Manična depresija ima podobne simptome kot še kar nekaj drugih bolezni in psihičnih stanj, med drugim so to: odvisnost od drog, bulimija, epilepsija, anoreksija, shizofrenija itd. Da bi z gotovostjo potrdili prisotnost manične depresije, je nujen obisk psihiatra, ki vam resnično lahko zelo pomaga, veliko bolj kot zgolj zdravila.
Najbolj pomembno je, da se bolnik svoje bolezni zave, jo sprejme kot del svojega življenja, zelo pa koristi tudi podpora družine. Slednja se tudi nauči, kako reagirati ob različnih razpoloženjih bolnika in se nauči prepoznati morebitna poslabšanja. Vseeno se večini prepiše tudi zdravljenje z bodisi antidepresivi, antipsihotiki oziroma drugimi zdravili, ki lahko uspešno vplivajo na regulacijo razpoloženja.
