Bipolarna motnja se kaže predvsem v ponavljajočih hudih nihanjih razpoloženja (Photoxpress).
Bipolarna motnja je duševna motnja, ki se kaže predvsem v ponavljajočih hudih nihanjih razpoloženja iz povečane aktivnosti (hipomanija) in čustvene privzdignjenosti (manija) v potrtost in depresijo. Stanja čustvene privzdignjenosti se začnejo ponavadi zelo naglo in trajajo nekaj mesecev, medtem ko so stanja depresije nekoliko daljša.
Ženska.si se je o tem, kdaj do pojava bipolarne motnje najpogosteje prihaja in kako motnjo prepoznati, pogovarjala s psihiatrinjo Vesno Švab.
Bipolarna motnja se najpogosteje pojavlja med 15. in 25. letom
Prva epizoda duševne motnje, ki jo spremljajo huda nihanja razpoloženja, se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju od otroštva do starosti. “Vendar pa se najpogosteje začne v mladi odrasli dobi, med 15. in 25. letom,” ugotavlja Vesna Švab. Ljudje z bipolarno motnjo trpijo kadar so depresivni, v maniji pa se počutijo zadovoljni, močni in srečni. “V obeh fazah je zato iskanje pomoči oteženo in predvsem odvisno od tega, ali ima posameznik možnost da motnjo prepozna.” Poleg tega so tu pomembne tudi osebnostne lastnosti, ki so potrebne za obvladovanje bolezni ter predvsem podpora bližnjih.
Genska zasnova ima na razvoj bolezni velik vpliv
Tisti, ki so v najbližji sorodstveni zvezi s človekom z bipolarno motnjo, imajo sedemkrat večjo možnost, da se pri njih ta bolezen pojavi kot drugi ljudje. Pri skoraj polovici bližnjih sorodnikov pa se pojavi ena od hujših duševnih motenj. Genetski vpliv je torej velik, čeprav ne absoluten, saj so tu še dejavniki okolja, ki vplivajo na pojav motnje, predvsem psihološki ali biološki stresni dogodki. “V zadnjih letih se je pojavilo veliko dokazov o povezanosti med boleznijo in nekaterimi genetskimi markerji na različnih kromosomih. Videti je, da ne gre za vpliv posamičnega gena, temveč za interakcijo med različnimi geni, ki pa je tudi pri različnih ljudeh nekoliko različna,” poudarja psihiatrinja.
Kako bipolarno motnjo sploh prepoznati?
Znaki, da gre za bipolarno motnjo, so povezani predvsem s fazo bolezni, v kateri se posameznik nahaja. “V maniji je ponavadi potreba po spanju majhna, človek slabše nadzira svoje ravnanje, slabše presoja, je nemiren, ima veliko zamisli in načrtov, veliko in hitro govori, se visoko ceni in je lahko zelo vznemirjen,” navaja Vesna Švab. V fazi depresije pa so znaki povsem drugi, saj se pojavi potrtost, utrujenost, slaba zbranost, težave s spominom in sprejemanjem odločitev, pomanjkanje teka, izguba veselja, občutek nemoči in nevrednosti. Obe fazi bolezni se lahko tudi prekrivata in se simptomi zelo hitro izmenjujejo.
Cilj zdravljenja bipolarne motnje je obvladovanje nihanja razpoloženja
Vsekakor lahko ljudje z bipolarno motnjo ob dobrem obvladovanju bolezni živijo enako kakovostno kot vsak drugi posameznik, vendar pa imajo najboljše možnosti za dobro okrevanje tisti, ki bolezen poznajo, prepoznavajo morebitna poslabšanja, sodelujejo s službami, ki jim lahko pomagajo in imajo zaveznike v svojcih in drugih bližnjih ljudeh. Z zdravljenjem se skušajo nihanja razpoloženja obvladati ter izboljšati funkcioniranje ter zmanjšati število ponovitev bolezni. V procesu zdravljenja se uporabljajo različna zdravila, vendar pa ima pomembno vlogo prav izobraževanje in podpora, ki vodita k čim bolj samostojnemu obvladovanju motnje. “Bolezen je praviloma kronična, kar pomeni, da je potrebno z njo živeti in jo uspešno obvladovati. Dober dostop do pomoči in zdravljenja je pri tej bolezni še posebej pomemben zato, ker je nezdravljena in neobvladana lahko zelo tesno povezana z nevarnostjo samomora.”
