Umre 20 odstotkov žensk, ki imajo anoreksijo
V industrijsko razvitih državah, med katere spada tudi Slovenija, so motnje hranjenja najpogostejša oblika psihične bolezni pri ženskah, najbolj nevarna po številu smrtnih žrtev pa je anorexia nervosa (nervozna anoreksija ali živčno hujšanje). Umrljivost zaradi anoreksije leži med 15 in 20 odstotkov, smrt pa nastopi v povprečju po petnajstih letih boja z boleznijo, ki muči okoli en odstotek vseh petnajst do trideset let starih žensk. Anoreksija je mnogo bolj pogosta pri ženskah kot pri moških, velikokrat pa se tudi razvije v katero od drugih vrst motenj hranjenja.
Kako se bolezen razvije?
Bolezen oziroma motnja hranjenja se ponavadi prične z dieto. Mladostnica oziroma mlada ženska, ki je že tako ali tako na meji podhranjenosti, se počuti in vidi debelo, zaradi česar prične hujšati. Posledično dodatno izgubi najmanj 25 odstotkov izhodiščne telesne teže, indeks telesne teže (Body Mass Index – BMI) pade pod spodnjo mejo 18,5 kg/m². Ponavadi leži ta celo pod 14 kg/m², kar privede do prvih telesnih težav ter omejenih kognitivnih sposobnosti.
Kako se znaki bolezni kažejo navzven?
Poleg zmeraj bolj izčrpanega telesa trpijo bolnice zaradi izostanka menstruacije, zaradi nezadovoljstva z lastnim telesom nenehno razmišljajo o samomoru, zaradi izredno močne želje po hujšanju se poslužujejo prekomernega uživanja odvajal in diuretikov ter se pretirano ukvarjajo s športom.
Kakšne so možnosti ozdravitve?
Preglej navaja, da je po petih letih zdravljenja s psihoterapijo 40 odstotkov žensk, ki imajo anoreksijo, popolnoma zdravih, pri 25 do 30 odstotkih žensk pride do izboljšanja stanja, medtem ko se pri 25 odstotkih razvije kronična bolezen.
