Foto: Profimedia
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba), psihično in materialno zanemarjanje, nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V Sloveniji so lani prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihove povezave z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti.
Večina (76 odstotkov) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih navedenih v anketi, kar 27 odstotkov udeležencev raziskave pa je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.
Največ jih je poročalo o čustvenem (56 odstotkov) in fizičnem nasilju (43 odstotkov) odraslih članov gospodinjstva nad njimi, malo manj kot tretjina pa o smrti biološkega starša, ločitvi staršev, zapustitvi s strani starša, približno četrtina jih je poročala o čustvenem in fizičnem zanemarjanju. Dobra petina je doživela zasvojenost vsaj enega odraslega člana gospodinjstva, dobra osmina nasilje med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka pri spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.
Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni, kot so depresija, tesnobnost, obsesivno-kompulzivna motnja.
Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, kot so glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd.
Ker gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru, trdijo na NIJZ. “Zelo smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov, družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja do preoblikovanja relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam,” so še zapisali.
V raziskavi je sodelovalo 4939 oseb, njihova povprečna starost je bila 47 let. Od udeležencev ima 43,9 odstotka največ poklicno izobrazbo, 31 odstotkov strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25 odstotkov višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.
Raziskavo sta financirala javna agencija za raziskovalno dejavnost in ministrstvo za zdravje.
