Gotovo jih poznate, trapaste fraze, ki jih tako pogosto izrečemo, pa čeprav nam gredo na živce. Nič čudnega, da je tako, saj z njimi načenjamo lastno samozavest, odločnost in hrbtenico.
Recite konec neodločnosti! (foto Thinkstock)
Bom poskusila …
Lepo, poskusiti ni greh. Ampak poskusiti ni dovolj. Spomnite se mojstra Yode iz Vojne zvezd: „Ne poskušaj, naredi.“ Ko v dobri veri obljubite, da boste poskusili, dopuščate dvom v to, da vam bo dejansko uspelo. Zato nič čudnega, da vas ne jemljejo resno – in da se celo sami ne jemljete resno.
Saj bi, ampak moram …
Hm, torej da ali ne? Kar se mora, ni težko, pravijo. Tistemu, ki vas je povabil v kino je prav vseeno, ali morate do jutri oddati kdo ve kako pomemben tekst, zanima ga le, če bi šli v kino ali ne. Da, celo če je to vaša mama. Nadležno „Saj bi; ampak“ zamenjajte s preprostim „Da“ ali „Ne“ in tako sebi prihranite občutke samopomilovanja ali nadležnega prepričevanja s strani sogovornika. Razen, če si želite, da vas prepričuje…
Vzela si bom čas …
Časa si ne morete vzeti, lahko ga imate ali pa ga nimate. Če se vam zdi, da si ga morate „vzeti“, to pomeni, da ga morate vzeti nekje drugje – torej ga bo tam zmanjkalo! Svoj čas se morate naučiti optimizirati, da vam ga ne bo treba „jemati“ od nekod drugod. Odločite se, kaj je pomembno in čemu se boste odpovedali. Počnite stvari v miru.
Skrbi me, da …
Skrbi si delate sami. S skrbmi je tako kot s strahom: od zunaj so votle, od znotraj pa jih nič ni. Če se težave lahko rešijo, se bo našla rešitev, če pa so nerešljive, pa nima smisla tratiti časa za skrbi, saj ne bodo pomagale. Ugotoviti morate le, ali se težave rešljive ali ne. Če so rešljive, boste imeli pač delo z reševanjem težav, ne pa tudi skrbi.
Tako kot drugim ne dovolite, da manipulirajo z vami, morate ustaviti tudi svojega notranjega manipulatorja, ki vam podtika navidez nedolžne, celo prijazne fraze, ki pa vam v resnici jemljejo moč, da bi naredili tisto, kar zares hočete.
