Le kdo bi se lahko uprl žalostnemu pogledu kužka?
Očesna mišica poskrbi za ljubek žalosten pogled kužkov
Nova raziskava pa je pokazala, da je pes to sposobnost razvil šele v procesu domesticiranja in se preko nje čustveno povezal s človekom. Tako je zapisala Juliane Kaminski z univerze v Portsmouthu za strokovni zbornik PNAS. Juliane in njeni sodelavci so tako za potrebe raziskave preučevali obrazne mišice štirih volkov in jih primerjali z obraznimi mišicami šestih psov. Pri tem pa so ugotovili, da so sicer njihove obrazne mišice enake, razen v predelu oči. Mišica, ki dviguje notranje obrvi, je pri psih dobro razvita, pri volkovih pa je v tem predelu precej manj mišičnih vlaken in vezivnega tkiva. Ko so znanstveniki vzpostavili stik med volkovi in ljudmi, so kužki takoj začeli z igro s svojimi očesnimi mišicami, volkovi pa tega skoraj niso počeli. Še posebno intenzivne dvige obrvi so znanstveniki opazili le pri psih in tako točno vedo, kako nas ljudi vrteti okog prsta s svojim ljubkim pogledom.
Zaradi žalostnega pogleda in igranja z obrvmi obraz kužkov deluje otroško
Dvigovanje notranjih obrvi povzroči, da so oči kužka videti večje, pravijo znanstveniki. Obraz živali deluje tudi bolj otroško, pogled pa je podoben žalostnemu pogledu človeka – prav to pa pri lastniku ali lastnici sproži nekakšen impulz zaupanja in čustvene navezanosti.
Znanstveniki predpostavljajo, da so se obrazne mišice kužkov med procesom domesticiranja spremenile: Domnevno so ljudje v zgodovini imeli raje, zavestno ali nezavestno, kužke, ki so obvladali gibanje obrvi, ter so za njih bolje skrbeli. In zato so se tekom evolucije njihove obrazne mišice temu prilagodile.